Kulinarika in vino predstavljata neprecenljivo dediščino Haloz in sta osnovna temelja za razvoj turizma. Haloze imajo izjemne pogoje za vinogradništvo in pestro kulinarično izročilo. Kulinarična ponudba je bila v preteklosti odvisna od družbenega položaja posameznikov, zaradi česar je bila kuhinja razdeljena na kmečko, meščansko in plemiško. Sodobni ponudniki se trudijo v kulinariki ohraniti vse tri kuhinje, saj na ta način nadaljujejo tradicijo in lahko gostom ponudijo delček svoje avtohtonosti. Vsi trije osnovni vplivi pa se še danes kažejo na krožnikih, ki jih pripravljajo gospodinje in gostinci v Halozah. Haloška kulinarična piramida v sozvočju z vini iz Haloz je bila definirana leta 2016. Moderna haloška kulinarika bazira na sozvočju z lokalnimi vini, ki so njen sestavni del. Že sama živila, pridelana v lokalnem okolju, kjer ni oz. je malo težke industrije in drugih za naravo obremenjujočih dejavnikov, predstavljajo izjemno bogastvo.
V haloški kmečki kuhinji je prevladovala uporaba živil nižjega cenovnega razreda, največkrat brezmesnih. V zimskem času so jedli več jedi iz žit, močnike in žgance, konzervirano in posušeno meso, kislo zelje in repo, suho sadje in fižol. Za zabelo so uporabljali zaseko, svinjsko mast, ocvirke ali smetano. V topli kuhinji so uporabljali »rdeče meso« (meso iz razsola). Vino je bilo stalni spremljevalec na jedilnikih in je tudi nadomeščalo hrano, ki je bila skromna in v nekaterih obdobjih pomanjkljiva.
Meščanska kuhinja je bila precej bolj pestra. Sveže meso je bilo veliko pogosteje sestavni del jedilnika. Ob prazničnih dneh sta bila na voljo pečenka in beli kruh, hrana pa je bila zabeljena ali izboljšana z mlekom. V meščanski kuhinji so se pojavljale tudi ribje jedi. Vino je bilo del jedilnika.
V plemiški kuhinji omejitev živil skoraj ni bilo. Obstajale so celo oranžarije, kjer so za plemstvo gojili agrume. Opazen je svetovljanski vpliv pri izbiri živil in umetnosti priprave jedi. Lokalno vino je bilo tudi v plemiški kuhinji čislano in stalna spremljava pri obedih.
Razvoj receptur, prilagojenih današnjemu času, je usmerjala želja, da se tradicionalna živila iz lokalnega okolja pripravijo na moderen način in sestavijo jedilniki, ki so prilagojeni okusom današnjih potrošnikov, ob upoštevanju zahteve, da so vsa živila iz Haloz in jih je možno tukaj tudi nabaviti.
Tipične haloške jedi so danes: kokošja juha, prežganka, slivova juha, kisla juha, krompir na kropcu, kumare v mlečni juhi, repni pire, repa krhljanka, mlinci, sirek – skuta, sirek, regrat ali endivija z zaseko in krompirjem, solata črne redkve, koruzna zlivanka, oprešak, bučna majoneza, haloška gibanica, haloški ftič (puran, ki ga pogosto imenujejo purica), polnjena kokoš ali kopun, svinjska pečenka, rdeče meso s krompirjevo solato, govedina z vinsko omako, sirovi in ajdovi štruklji, ajdovi ali koruzni žganci z ocvirki, pogača iz buč, stročji fižol z ocvirki, sadni kruh. Tradicionalne haloške jedi, ponujene v moderni izvedbi v sozvočju z lokalnimi vini, predstavljajo izjemen potencial za razvoj turistične ponudbe in kot takšne enega poglavitnih temeljev za nastanek vinsko-kulinarične destinacije. Haloze imajo svojo kulinarično in vinsko identiteto in vse danosti za razvoj z njo povezanega turizma.
