Mesto Bra v italijanskem Piemontu se vsaki dve leti spremeni v svetovno središče sira. Slow cheese je prireditev, ki je letos upihnila svojo enajsto svečko pod tem imenom, a praznovala 20 let od prve predstavitve.
Prireditve v Braju, kjer se je predstavilo več kot 400 razstavljavcev iz 50 držav z vseh petih kontinentov, je obiskalo več kot 300 tisoč obiskovalcev z vsega sveta. Nemogoče je oceniti, koliko je bilo tujcev, vendar podatek, da je bilo 50 % vstopnic za rezervirane dogodke prodanih zunaj Italije, pove veliko. Sobe v hotelih in pri zasebnikih v Braju in okolici so bile zasedene že najmanj pol leta pred dogodkom, vlaki iz Torina so vozili v obe smeri vsako polno uro, parkirišča v Braju ni bilo mogoče najti, obiskovalci so parkirali tudi 20 km od mesta, od koder so bili organizirani prevozi na prireditev vsakih 10 minut. Med številnimi razstavnimi prostori po majhnem mestecu Bra, po velikosti bi ga lahko primerjali npr. s Sežano, so se vile množice obiskovalcev, ki so poskušali sire in vse, kar sodi zraven, obenem pa uživali v prijetnem vremenu in ob pogovorih s proizvajalci, kmeti, mlekarji, študenti, strokovnjaki, prodajalci in degustatorji. Že drugič se je na zemljevid Slow cheesa, in s tem na zemljevid svetovnih sirov, vpisala tudi Slovenija. Po zaslugi omizja Slow food Primorska, ki 
ga vodi Tatjana Butul, so predstavili sir Tolminc in planinske sire z zelišči, ki jih na Domačiji Butul, skupaj s sirarjem Rokom Stresom na planini Matajur, razvijajo že sedmo leto in jih postrežejo z različnimi marmeladami ter vinskimi želeji, ki jim dodajo zelišča iz Sredozemskega zeliščnega vrta na Manžanu. „Biti opažen in sprejet med tako velikim številom razstavljavcev in obiskovalcev je nekaj posebnega. Sir z vinskim kamnom refoška in prvič sir s črnim čajem je pošel že drugi dan prireditve in so o njem govorili ter ga iskali vse do zaključka. Naše marmelade in vinski želeji različnih okusov so navdušili zahtevne obiskovalce in že prejemamo naročila in upamo, da bomo z našo butično predelavo lahko ustregli vsem. Želijo si jih tudi v poznanih restavracij v Italiji, na Danskem, Nizozemskem, dobili smo naročilo iz sklopa restavracij na jugu Francije, prva pošiljka je odšla že v Amsterdam, v začetku novembra bo v Berlinu, naših proizvodov si želijo tudi v Kanadi in Ameriki,“ pove Tatjana Butul, tudi koordinatorka Slow fooda v Sloveniji in ne pozabi dodati, da so bili obiskovalci navdušeni tudi nad istrsko malvazijo, posebej tisto, macerirano tri tedne, ki jo vedno bolj poznajo kot oranžno vino. Kljub temu da je prireditev stara dvajset let, ne kaže nobenih znakov utrujenosti. Nasprotno, s tem najpomembnejšim mednarodnim dogodkom, posvečenim kakovostnemu siru, se dobiva bitka za promocijo in vedno večjo prepoznavnost razlik ob uporabi surovega mleka pri izdelavi sira. „Odločitev, da se sme na našem dogodku predstavljati izključno mlečne izdelke in sire, ki se jih pridela iz surovega mleka, je bila pogumna in se je izplačala, “ pravi ustanovitelj gibanja Slow food Carlo Petrini, ki je z gibanjem začel prav v mestecu Bra, kjer še danes živi. Ni skrival zadovoljstva, da je bila ocena tako razstavljavcev, obiskovalcev in strokovnjakov, da je bila to najuspešnejša predstavitev, ne samo glede števila, temveč glede kakovosti in odločnosti, s katero so podprte odločitve Slow fooda. Do leta 2019 želi Slow food vzpostaviti nov prezidij za zaščito živalskih pasem in sirov po starih receptih, izbrati nove izdelke za „Mavrico okusov“, med katero je že slovenski sir Tolminc, in ustvariti mrežo proizvajalcev surovega mleka. Izzivov je še veliko.
„Obdeluješ težko istrsko zemljo, pridelke pridno shraniš v kozarčke, razviješ dober recept za zeliščni sir, ne spiš, ne ješ, garaš, odpraviš se v svet, med razstavljavce iz 50 držav. Uživaš, ker ti 300 tisoč obiskovalcev pove, da je to pravo. Da ima dušo. Ob tem pa predstavljaš tudi svojo regijo in Slovenijo kot državo izjemnih priložnosti za razcvet kulinaričnega turizma. To je to,“ zaključuje Tatjana Butul, ki je z mislimi že v projektu Terra madre, ki bo naslednje leto v Torinu.
Mitja Butul
