Prva svetovna vojna. Leto 1917. Josef Ornig, uspešen ptujski podjetnik, veletrgovec z vinom, najpomembnejši župan Ptuja v Novem veku, zapusti Ptuj. V mesto, ki mu je posvetil življenje, se ne vrne nikoli več.
To je tudi leto, ko je donegovano vino Zlata trta 1917 in shranjeno v Ornigovo, današnjo Ptujsko klet na Vinarskem trgu 1. Z arhiviranjem Zlate trte se Josef Ornig pokloni izjemnemu letniku, vinu, ki mu je v prihajajočih desetletjih uspelo preživeti vihre nemirnih časov.
Živahnega poslovnega utripa mesta ne ustavi niti 2. svetovna vojna in nemška okupacija. A za Pavla Orniga, ki od očeta Josefa prevzame vodenje družinskega podjetja in vinarsko dejavnost, se veliko spremeni januarja 1945. V prvem zavezniškem bombnem napadu na Ptuj letalska bomba eksplodira na današnjem Novem trgu, uniči delavnice in odnese ostrešje Ornigove vinske kleti. Pritisk eksplozije odtrga vrata v arhivsko klet, ki je s tem tarča plenjenja. Pavel Ornig jo da na skrivaj zazidati. Oblastem in javnosti sporoči, da je bilo v bombnem napadu in poznejšem plenjenju vse uničeno. Za skriti arhiv vedo le kletni delavci in to skrivnost obdržijo do konca vojne.
Mlademu Ornigu povojna socialistična oblast premoženje nacionalizira. Njegovo vino, tudi arhivsko, deli vse povprek. Praznjenje arhivov se nadaljuje do leta 1953. Česar ne odpeljejo, ostane v arhivski kleti do dandanes. Tudi nekaj steklenic Zlate trte letnika 1917, torej prav tistega letnika, ki ga v vinski arhiv položi Joseph Ornig, preden odide v prostovoljno izgnanstvo.
Ali ime Zlata trta pomeni sorto »zierfandler« ali izjemno vino izjemnega letnika 1917 iz zvrsti najboljšega grozdja iz Haloz, kjer so Ornigovi imeli svoje vinograde, lahko le ugibamo. Danes je Zlata trta vrhunski spomenik vinske kulture Slovenije in Evrope, ki ga Ptujska klet hrani v prav tistem vinskem arhivu, v katerega so jo položil Ornigovi. Ob stoletnici nas nagovarja, da se ozremo nazaj – h generacijam, ki so pridelale zlato trto in vsa ostala arhivska vina v bogati arhivski zbirki Ptujske kleti.
