Prleška gibanica postaja čedalje bolj prepoznavna. Vedno več je spečejo v gostilnah, na kmečkih turizmih, doma jo pripravljajo vse generacije, od osnovnošolcev do babic. Vedno manj jo zamenjujejo z znamenito sosedo z levega brega Mure. Domicil prleške gibanice je namreč Prlekija, pokrajina na desni strani reke Mure, vendar je v tem letu navdušila številne ljubitelje tradicionalne kulinarike širom po Sloveniji.
Vse skupaj se zdi enostavno, pa vendar se za večjo prepoznavnostjo prleške gibanice v Sloveniji skriva veliko prostovoljnega dela ter povezovanja nevladnih organizacij, gospodarskih družb in posameznikov. Prav zato se je Kulturno, turistično in izobraževalno društvo KELIH za izbor vina k prleški gibanici letos povezalo z Zavodom SloVino. V okviru Sommelier selection 2018 so tako sommelierji izbrali 5 vin, ki jih priporočajo k prleški gibanici in sladicam nasploh:
- muškat otonel, 2016, polsladko, Vinogradništvo Krampač, Štajerska, Slovenija;
- šipon, 2015, polsladko, Vinogradništvo družina Kos, Štajerska, Slovenija;
- muškat otonel, 2017, polsladko, Vina Avos, Štajerska, Slovenija;
- rumeni muškat, 2017, polsladko, Vino Leber, Štajerska, Slovenija;
- rumeni muškat, 2017, polsladko, Vinogradi Horvat, Štajerska, Slovenija.
Tudi to je eden izmed razlogov, da je prleška gibanica potovala v Ravne na Koroškem, v Hišo Stare trte, da jo kot sladico ponudijo v restavraciji v Mariboru … Posebno sodelovanje je društvo KELIH vzpostavilo tudi z znamenito Gostilno Tramšek.
Poleg utečene promocijske akcije na sejmu AGRA v Gornji Radgoni so se s prleško gibanico sladkali tudi v Slovenj Gradcu, Ljubljani, Kranju, Lenartu, Murski Soboti … Še vedno pa je zelo pomembno, da prleška gibanica krepi svojo prisotnost doma, v Prlekiji. Letošnja prireditev Prleška gibanica 2018 je bila izpeljana v okrnjeni obliki, saj jo je zagodel dež. Že peto ocenjevanje prleških gibanic in njihova razstava pa je še en dokaz, da je prleška gibanica živa. V kategoriji tržnih ponudnikov je slavil Mlinopek, sledil je Turizem na podeželju Tompa in še Terme Banovci. Med ljubitelji prleške gibanice je zmagalo TD Banovci, Martina Nemec je bila druga, Sara Zamuda pa tretja. Absolutna zmagovalka letošnjega ocenjevanja je postala prleška gibanica članov TD Banovci.
Sicer pa je Kulturno, turistično in izobraževalno društvo KELIH meseca maja posredovalo predlog za evidentiranje nosilca za enoto nesnovne dediščine, ki je že vpisana v register nesnovne dediščine – priprava prleških gibanic. Etnografski muzej kot koordinator varstva nesnovne dediščine je na osnovi pobude pripravil predlog za vpis, Ministrstvo za kulturo pa je na osnovi predloga s sklepom evidentiralo nosilca dediščine. Člani društva KELIH se seveda zavedamo odgovornosti, ki jo prinaša evidentiranje, zato bomo še naprej intenzivno nadaljevali z ohranjanjem tradicije priprave prleške gibanice ter večanjem prepoznavnosti prleške gibanice tako v Prlekiji kot v Sloveniji.
Zaradi intenzivne promocije po Sloveniji in na družabnih omrežjih je torej prleška gibanica čedalje bolj prepoznavna na slovenskem parketu. Ne nazadnje je dobila tudi svojo spletno stran www.prleska-gibanica.si.
In kljub vsemu je to šele začetek …
mag. Tjaša Kos
