Minevata dve desetletji od začetka širjenja potomk najstarejše trte po svetu
Od prve v sosednji Avstriji do letošnje v Braziliji
Ideja o širjenju cepljenk – neposrednih potomk najstarejše žlahtne vinske trte na svetu z mariborskega Lenta se je porodila po naključju in to v literarno-agronomski navezi. Bilo je spomladi leta 1983, ko je tedanji skrbnik mag. Tone Zafošnik (1927–2012) opravljal rez na tedaj še zelo oslabljeni stari trti, obeh potomk – levo in desno pa še ni bilo, saj sta bili posajeni štiri leta pozneje. Mimo je prišla skupinica, ki so jo sestavljali pesnik Tone Pavček (1928–2011), njegova soproga Marija ter pesnik in publicist Herman Vogel (1941–1989). Srečanje je bilo prisrčno, beseda je dala besedo in gospa Marija Pavček je tedaj pobrala eno od številnih odrezanih rozg, ki so ležale po tleh. Družba se je razšla in čez nekaj let je sledilo ponovno srečanje. Marija Pavček, sicer stroga pravnica, doma iz okolice Ilirske Bistrice, je skrbniku Tonetu Zafošniku zaupala, da je ob srečanju pred nekaj leti pobrala rozgo, jo vtaknila v zemljo na njihovi oljčno-vinogradniški posesti v Seči nad Sečoveljskimi solinami – in glej čudež – trta iz Maribora je pognala – še več, zrasla je v pravo brajdno lepotico in že dala prvi pridelek.
Po tem srečanju se je rodila ideja, da bi mesto Maribor vsako leto podelilo prijateljskim mestom in ustanovam cepljenko – ukoreninjeno potomko najstarejše trte, ki pa jo mora spremljati ustrezna listina, pečatena z mestnim pečatom in podpisom mestnega župana kot vsakokratnega gospodarja trte.
Prvo cepljenko so na trgatvi leta 1990 podelili mestu Ljubljana in raste na Ljubljanskem gradu. Po tem, ko so darilo v naslednjih letih prejele občine Ptuj, Novo mesto, Pesnica, Koper in Metlika, je leta 1995 prva odšla čez mejo – v mesto Lipnica/Leibnitz v sosednji Avstriji. Nato je, vsaj glede tujine, sledil dveletni premor in ko se je mestna delegacija na čelu s tedanjim županom dr. Alojzem Križmanom leta 1998 odpravila na obisk v prijateljsko francosko mesto Tours, so tam posadili tudi potomko naše trte. Od leta 1998 se torej po tujini vztrajno širijo potomke trte z Lenta in septembra 2018 je bila v Braziliji v vinogradniškem predelu Serra Gaucha posajena 82. trta na tujem.
V vinorodnih deželah – pa tudi v nekaterih za rast primernih, a ne vinogradniških okoljih po Sloveniji – je konec letošnjega septembra raslo 126 potomk, ki jih spremlja ustrezna pečatena listina in je njihovo rastišče z drugimi pomembnimi podatki vneseno v posebni register. V to kategorijo ni všteto 450 cepljenk, ki so bile leta 2016 podarjene Biotehniški šoli Maribor in so ob vznožju vinorodne Kalvarije letos dale prvi pridelek – okoli 750 kg grozdja.
Zgodba najstarejše trte je zato tudi zgodba neštetih vitic, ki od Japonske, obeh Korej, Avstralije, številnih evropskih držav in Brazilije povezujejo svet v prijateljsko celoto in pripovedujejo zgodbo o vinorodni Sloveniji – slabo prepoznanem vinogradniškem biseru, ki z najstarejšo trto na svetu vabi k odkrivanju svojih bogastev.
Stane Kocutar
