Vino je kmetijsko prehrambeni pridelek, pridobljen s popolnim ali delnim alkoholnim vrenjem drozge ali mošta pridelanega iz grozdja žlahtne vinske trte – Vitis Vinifere. Dobro vino je pridelek skupnega, skrbnega, umnega dela vinogradnika in vinarja. Vino se rodi v vinogradu, neguje in dozori pa v kleti. Dobro vino je po kakovosti lahko namizno, kakovostno ali vrhunsko. Najprej zavisi od ponudbe narave in šele nato od zastavljenega cilja pridelovalca. Ne glede na razvrstitev kakovosti pa mora biti vino ustreznega, lepega videza, primerno dobrega vonja, okusa in harmoničnosti. Veliko dobrega pričakujemo pri namiznem vinu, še več pri kakovostnem in še mnogo, mnogo več pri vrhunskem vinu.
Ena od razlag oz. vsebinske določitve pojma dobrega vina pravi, da je pri dobrem vinu ustrezno razmerje vseh sestavin, ki imajo dobrodejni učinek na čutila.
Naravne danosti pri nas v Sloveniji so idealne za pridelavo vin najrazličnejših vrst, sort in stilov.
Omogočena je gospodarna pridelava grozdja velikega števila sort od ranih do poznih, od belih do rdečih, od nearomatičnih do aromatičnih, od takih, ki dajejo navadna vina do takih, ki dajejo možnost pridelave kakovostnega in vrhunskega vina. Priporočenih in dovoljenih v veljavnem trsnem izboru je 52 sort.
Za kakovost in značaj vina so odločilne danosti narave in pridelovalec. Le primerno usposobljen ter opremljen vinogradnik in kletar zmore izkoristiti ponudbo narave in pridelati dobro vino. Od dejavnikov narave najprej vinorodni kraj s svojimi značilnostmi in vremenske razmere v posameznem letu. Od tega zavisi možnost gospodarnega gojenja posamezne sorte vinske trte.
Od pridelovalca pa zavisi, upoštevajoč naravne razmere, celotna tehnologija od naprave vinograda do pridelave grozdja, trgatve ter nege mošta in vina.
Le vzajemna povezava narava – človek, pripelje do zastavljenega cilja, to je pridelek – dobrega vina.
Dejavnike narave in pridelave lahko opredelimo in strnemo v nekaj vrsticah, in sicer:
- geografsko poreklo (vinorodni kraj),
- sorta (primerno izbrana – primerna sorta na prava mesto),
- letnik (vremenske razmere v letu pridelave grozdja),
- tehnologija pridelave grozdja (obremenitev, oskrba),
- trgatev (čas trgatve, tehnološka zrelost grozdja, način trgatve),
- predelava grozdja in priprava mošta za vrenje (uporaba primernih enoloških postopkov in sredstev),
- alkoholno vrenje (pogoji vrenja, selekcionirane kvasovke, kontrola),
- pretoki (pravočasni prvi pretok in ostali),
- žveplanje (v pravem času, pravšnji odmerek),
- dolivanje (onemogoča enostranski dostop kisika),
- uporaba enoloških postopkov (v pravem času primerno izbranih),
- uporaba enoloških sredstev (po potrebi, primerno izbranih),
- stekleničenje (priprava vina, izbor primernega potrebnega materiala in skrbna izvedba),
- čuvanje – skladiščenje vina (primerna klet, posoda),
- spremljanje stanja vina (pokušnja, kontrola žvepla),
- primerna ponudba (kozarci, temperatura, predstavitev),
- prodaja (primerna kakovost vina, oprema steklenic, primerna embalaža).Vsak od navedenih in še mnogih drugih dejavnikov na poti do vina ima svojo pomembno vlogo in vpliv. Nobenega ne smemo zanemariti. Le s spoštovanjem vsega tega, bomo lahko pridelali vino primerne kakovosti.Za SloVino.com je strokovni članek pripravila:Tadeja Vodovnik Plevnik, specialist za vinarstvo
Kmetijsko gozdarski zavod Maribor
Oddelek za kmetijsko svetovanje
