Vsako leto v oktobru med drugim obeležujemo dva dneva, posvečena hrani – 16. oktobra Svetovni dan hrane in 20. oktobra Mednarodni dan chefov. Oba bosta priložnost za dogodke, na katerih se bo govorilo tudi o problematiki zavržene hrane.
V našem prostoru in času so razprave in predstave o hrani in kulinariki prijetno vznemirljive, celo romantične. A dejstvo je, da kar 821 milijonov ljudi trpi za lakoto, po drugi strani jih je množica pretežkih. Na Zemlji sicer pridelamo dovolj hrane za vse, a je kar ene tretjine ne pojemo, ampak zavržemo. Zato je razmislek o socialni, okoljski in ekonomski problematiki, povezani z zavrženo hrano, povsem na mestu. Ste vedeli, da za pridelavo in predelavo hrane uporabljamo skoraj večino naravnih virov na Zemlji, od tega 69% vse vode in 34% zemlje? To je do zdaj povzročilo uničenje 75% gozda, 30% erozije najboljše zemlje in najmanj 24% emisij toplogrednih plinov. Prišlo je do kar 70% izgube biotske raznovrstnosti (biodiverzitete). Z naraščanjem števila prebivalcev na našem planetu bo nujno potrebno spremeniti naš prehranski sistem, opozarjajo strokovnjaki.
Na srečo je med chefi po svetu in doma zavedanje o tem problemu vedno večje in nanj ter njegovo izboljšanje opozarjajo s svojim zgledom. Globalni iniciativi »Food Waste«, ki jo je sprožila WWF – svetovna organizacija za varstvo narave, pa se pridružujejo tudi številni hoteli. Velja pa pohvaliti vseslovenski projekt »Hrana ni za tjavendan«, ki ga že peto leto zapored izvajata Ekošola in Lidl Slovenija. Letos je v njem sodelovalo približno 3.500 otrok in 250 mentorjev iz več kot sto izobraževalnih ustanov, kar je do sedaj tudi rekordno število sodelujočih šol. Z raznimi aktivnostmi jim je uspelo zmanjšati količino zavržene hrane v povprečju za 40%! K bolj odgovornemu ravnanju s hrano pa so otroci s posebnim družinskim dnevnikom zavržene hrane spodbudili tudi starše in ostale družinske člane v domačih gospodinjstvih.
Urša Cvilak, revija Pet zvezdic
