Vino spremlja človeštvo že tisoče let. Od vsega začetka si utira pot v človeško kulturo, njegov vpliv nanjo pa je neizpodbiten. Vino je našlo svoje mesto v religiji, umetnosti in književnosti ter družbenem življenju ljudi, kjer je postalo nepogrešljiv del obredov in praznovanj. Kot tako, v človeški kulturi močno presega zgolj vlogo pijače.
Že ko se je človek prvič srečal z vinom, mu je zaradi njegove opojnosti pripisal magičnost in mističnost. Zmožnost vina, da spremeni stanje zavesti, je zaradi nerazumevanja procesov nastajanja vina in njegovega vpliva na človeško telo, bila razumljena kot nekaj religioznega. Vino je postalo del religijskih obredov in ritualov, darovanj bogovom in kot tako močno prežeto s simbolično vrednostjo. Čaščenje Dioniza in Bakhusa – grškega in rimskega boga vina – je pomemben dejavnik in hkrati tudi odraz pomena vina v grški in rimski kulturi, ki pa je nedvomno prispevalo tudi k pomenu, ki ga ima v človeški kulturi in družbi nasploh, vino tudi danes.
Da ima vino pomembno mesto v človeški kulturi že tisočletja, kažejo tudi številne poslikave, pesmi in zgodbe. Vino je v umetnosti praktično prisotno vse od začetka človekovega umetniškega ustvarjanja. Kot motiv ga najdemo v literaturi, slikarstvu, kiparstvu in glasbi. Je prav tako pogost motiv v ljudski umetnosti – številne ljudske pesmi, na primer, ki prepevajo o vinu, pričajo o pomenu vina za ljudi in njegovi vlogi v njihovih življenjih skozi čas.
Danes se prepletenost vina in umetnosti pogosto kaže tudi skozi različne festivale in dogodke, ki povezujejo vino z različnimi zvrstmi umetnosti. Poleg tega vloga vina v umetnosti presega zgolj vlogo motiva, saj nekateri tudi vino kot tako opisujejo kot obliko umetnosti. Takšen status vina in njegova močna prepletenost z umetnostjo prispevata k temu, da je vino razumljeno kot simbol kulturnega načina življenja.
Simbolizem vina kot kulturne, civilizirane pijače, ki jo uživajo kulturni in civilizirani ljudje, je pogosto zaslediti. Velja sicer za vina višjih kakovosti, ki jih pogosto obdaja avra sofisticiranosti. Vrsta, stil in znamka vina, ki ga posameznik uživa, renome in cena vina, signalizirajo status uživalca in gradijo njegov imidž. Vina višjih kakovosti spodbujajo bolj prefinjene aspekte življenja. Rituali in družbeni kontekst, povezani s uživanjem vin višjih kakovosti, pa vključujejo in spodbujajo vljudno in spoštljivo vedenje.
Uživanje vina je, tako kot tudi uživanje drugih alkoholnih pijač, v osnovi družbena aktivnost. Ena izmed njegovih primarnih funkcij v družbi je spodbujanje in lajšanje povezovanja med ljudmi in pletenja vezi. Ob tem se vina znova oklepajo različni simbolizmi. Vino, na primer, povezujemo z ljubeznijo, naklonjenostjo, romantiko in zapeljevanjem. Težko si predstavljamo, da bi ob romantični večerji v dvoje, namesto z vinom, nazdravili s katero drugo pijačo.
Motivacija za uživanje vina ni izključno zasledovanje želje po uživanju nečesa okusnega, ampak je veliko bolj kompleksna. S tem ko užijemo izbrano vino, drugim ljudem sporočamo, kako želimo, da nas vidijo, prav tako pa s tem ustvarjamo svojo želeno samopodobo. Izbira vina definira naravo priložnosti – ob različnih priložnostih pijemo različna vina. V Zahodni kulturi, na primer, je peneče vino praktično sinonim za praznovanje.
Družbene in predvsem družabne so tudi z vinom povezane aktivnosti. Pomislimo na trgatev, postavljanje klopotca, martinovanje, ki velikokrat presežejo zgolj družabno naravo in postanejo pravi kulturni dogodki.
Poznavanje vloge in pomena vina v kulturi in vsakodnevnem življenju ter motivov za uživanje vina je ne nazadnje pomembno tudi za smotrno proizvodnjo in uspešno prodajo vina. Kot smo že ugotovili, ljudje vino uživajo z različnimi nazori in iz različnih motivov, na oblikovanje katerih pa vplivajo kulturni in simbolični pomeni, ki jih ima vino veliko.
Teja Meško, mag. kult.
