Kraljice penine

10

Sem Meta Frangež, 23. vinska kraljica Slovenije in prihajam iz Gornje Radgone – mesta sejmov in penin, natančneje iz Hiše penin Frangež. Z velikim veseljem se trudim in zavzemam za sloves slovenskega vinogradništva, vinarstva in naše vinorodne dežele, kjer posebno pozornost dajem promociji penin, ki so tudi moja največja ljubezen. Sem 23. vinska kraljica Slovenije, pa vendar prva, ki je za svoje vino izbrala penino in na to sem izredno ponosna.

Od kod sploh izvira penina oziroma peneče vino? Domovina tega posebnega vina je Francija – natančneje pokrajina Šampanija, kjer je pred 350 leti pater Dom Perignon po naključju pripravil peneče vino. ”Pridite hitro jaz pijem zvezde!” je zaklical ko je poskusil svoj izdelek. Zgodovina prav njega postavlja za očeta in velikega pridelovalca šampanjca. Kontrolirana proizvodnja šampanjca se je v Šampaniji razvila šele v 18. in 19. stoletju in sicer po postopku ”methode champagne”, ki je izven šampanije znana kot klasična metoda. Ime šampanjec je sprejemljivo samo za peneča vina proizvedena v Šampaniji. V Franciji se penine, ki niso proizvedene v Šampaniji imenujejo Cremant, v Nemčiji Sekt, v Italiji Spumante, v Španiji Cava, v Rusiji Krimsekt, … Za slovenska peneča vina uporabljamo prelepo besedo penina, ki je bila prvič zapisana 10. decembra 1853 v Bleiweisovih kmetijskih in rokodelskih novicah. Na prvi strani, pod naslovom Štajerska penina Kleinošekova je bilo zapisano, da je šampanjsko ali peneče vino – penina dandanašnji gospodi najbolj ljubo in milo. Ni pač prave veselice ali slovesnosti, kjer se penina ne peni!

Dalje piše: ”v našem cesarstvu so se že nekateri penine lotili, ali slobodno rečem, da še ni nobeden tak izverstne zmogel, kakor zdaj naš verli Radgončan A. Kleinošek. Kdor je imel priložnost njegovo penino pokušati, se od nje dobrega, čistega okusa in nježnega živega peničenja prepričati, bode moje besede poterdil. Pri mnogeterih skušnjah in primerjavah Kleinoškove penine s pravimi Francozkimi je mnogim inače štimanim vino in peninoznancom spodletelo spoznati: ktera je  Kleinošekova iz Radgone, ktera Francozka! Marsikateri jo čislajo višo od francozkih, posebno za važnega vzroka voljo, da zdravju zmirom ljubi”

Penina je nekaj posebnega, je zgodba dolge tradicije in trdega dela vinogradnika in vinarja, plod rodovitne zemlje in je več kot samo vino. Penina je čudovit ples, ujet v kozarec, ki ga vidimo kot narobe obrnjen slap mehurčkov CO2, ki se vijejo z dna kozarca. Penina je čudežen napoj, ki nas ohranja mlade in vesele, nam daje energijo in ima zdravilne učinkovine. Vsak dan bi morali najti posebno priložnost, da nazdravimo s penino, a ob tem se je ne sme razvrednotiti.

Penina je dobila ime kraljevsko vino, saj v začetku pridelave te čudovite pijače še niso vedeli, da med sekundarno fermentacijo v steklenici prihaja do velikih pritiskov. Ti pritiski lahko povzročijo, da steklenica poči v primeru, da le ta ni primerne debeline in oblike za pridelavo penin. Od več tisoč steklenic, ki so bile dane na sekundarno fermentacijo, jih je ostalo le nekaj in te so si lahko privoščili le najbogatejši, med njimi tudi kralji. Dandanes temu na srečo več ni tako in si lahko privoščimo odlične penine, ki so cenovno zelo dostopne.

Slovenija je znana po odličnih peninah, ki po svoji kvaliteti spadajo v sam svetovni vrh. Moramo se povzdigniti in ceniti, kot to večkrat bolje vedo drugod. Res, da je Francoz Dom Perignon ustvaril Šampanjec, vendar šampanjca kot takega danes ne bi bilo brez ljudi, ki so cenili svoj proizvod in verjeli v svojo zgodbo.

In ne pozabite: marsičesa je lahko hitro preveč, ampak preveč penine je vedno ravno prav! Pa na zdravje.