Kulinarični turizem cveti

6

Hrana je za večino ljudi vedno jedro izkušnje na potovanjih. Degustacija novih jedi, srečevanje z nenavadnimi sestavinami in uživanje v lokalnem gostoljubju je navsezadnje eden od najbolj neposrednih in najbolj okusnih načinov doživljanja verodostojne lokalne kulture države, pokrajine ali skupnosti, v kateri živimo ali jo obiščemo. Kulinarične potovalne televizijske oddaje, revije o gastronomiji ter potovalni blogi so ustvarili segment potnikov, ki iščejo slog potovanja, v katerem se osredotočajo na doživljanje okusov in kulinaričnih užitkov kraja, ki ga obiščejo. V novem tisočletju tako kulinarični turizem strmo raste. Vedno več je tistih, ki si dopuste v različne države sveta planirajo tudi tako, da uživajo v novih izkušnjah s hrano in vinom, pijačo, da doživijo nove izkušnje ob pristnih vonjih in okusih. Cilj kulinaričnega turizma je vzgajati in navdihovati ljubitelje hrane in vina, hkrati pa popotniku omogočiti, da razišče lokalno območje in se seznani z lokalnimi prehranjevalnimi trendi, kuhalnimi tehnikami in zgodovino hrane.

Slovenija postaja vedno bolj dežela, ki s svojim turističnim utripom in ponudbo temelji na kulinariki, njeni raznolikosti in čarobnosti, ki enostavno vabi, da jo potovalni foodiji obiščejo, takoj ko zanjo zvedo tako ali drugače. Bogato kulinarično kulturo Slovenija predstavlja v kar 24 gastronomskih regijah z več kot 200 značilnimi in razpoznavnimi jedmi, ki so temelj široki paleti raznolikih okusov. Glas o Sloveniji kot svetovnem gastronomskem biseru se po svetu širi. Ne le z laskavim naslovom najboljše kuharice na svetu, ki v letu 2017 pripada Slovenki, temveč tudi z izjemnim prodorom mladih slovenskih kuharskih mojstrov, ki svoje znanje, ideje in drznost, okuse in vrline, izvrstno pričarajo na krožnike tudi najzahtevnejšim gurmanom, ki obiskujejo Slovenijo z vseh koncev sveta. To pred ustvarjalce kulinarične podobe Slovenije postavlja veliko odgovornost do tistih, ki prevozijo tudi po tisoč kilometrov z drugega konca Evrope, ali pa priletijo več kot deset tisoč milj, da doživijo pristno kulinarično izkušnjo. In očitno so pričakovanja izpolnjena, saj je o lepi, mirni, zeleni, pristni in okusni Sloveniji vedno več zapisanega v svetovnih časopisih, revijah, tudi v tistih, z največjimi nakladami.

In če se bo trend kulinaričnega turizma v Sloveniji nadaljeval, se moramo vprašati, ali smo nanj pripravljeni? Je ob najboljših dovolj primerne ponudbe? Je za tiste, ki so pripravljeni odšteti tudi več denarja, dovolj poskrbljeno tudi s primernimi nastanitvami, dodatnimi kvalitetnimi ponudbami, dodatnimi izkušnjami? Ali imamo dovolj usposobljenega kadra, da bi dostojno sledil temu hitro rastočemu trendu ponudbe kakovostnega kulinaričnega turizma v Sloveniji? Ne bi rekel. Zdaj smo pred realnim dejstvom, da jih ni več malo, ki ne morejo čakati na državno strategijo turizma, da ne morejo čakati, kako jim bo nekdo v dolgi proceduri spremenil zakonodajo, da bodo lažje zaposlili in plačali kvaliteten kader, ko ga rabijo, in ne morejo čakati na togi šolski sistem, iz katerega bo mogoče pridobiti kadre, ki bodo polni novega in uporabnega znanja, s katerim bodo ustvarjali takoj danes in v prihodnosti? Najboljši nimajo več časa čakati. Znajti se morajo sami in največkrat je slišati, kako prosijo državo in njene „aparate“, ki bi jim morali biti prej servis kot birič: „Če nam ne morete izboljšati pogojev za lažje poslovanje, nas vsaj pustite pri miru, da lahko nemoteno delamo“.

Mitja Butul, butul.net