Na zdravje, s črnim vinom

8

Že pred leti sem pisal o tem, da je Slovenija država z največ barvami vina na svetu. Ob rdečem, belem, rose barve, oranžnem, črnem in kot šesto barvo lahko dodamo še lepo čebulno barvo po maceraciji sivega pinoja. Prav vina oranžne barve so se je dodobra naselila med poznavalce in ljubitelje vinske kapljice s pridihom sonaravna. Na Primorskem smo te barve že stoletja vajeni, a bolj kot oranžna, ta vina predstavimo kot macerirana. Skratka z metodo, kot je značilna za pridelavo rdečih vin. Pridelava »oranžnih vin« s podaljšanim stikom jagodnih kožic belih sort vina z moštom je tradicionalen postopek, ki ga stoletja že uporabljamo v Istri in tudi drugod na Primorskem in h katerem so se vrnili in se vračajo številni vinarji tako v krajih, kjer so ta način pridelave že poznali, kot tudi drugod.

Z našimi potovanji in predstavitvami po svetu pa predstavljamo tudi naš refošk. Na predstavitvah ga predstavimo kot črno vino.  To pri obiskovalcih in vinoljubih povzroči začudenje. Če so se že privadili, da imamo oranžna vina, je navidezno presenečenje, ko jim omenimo črno vino, a obenem tudi veliko zanimanje. Ko zagledajo barvo vina v kozarcu in okušajo to črno vino največkrat z nasmehom na ustih potrdijo naše navedbe. Ob teh predstavitvah je s takšnih pristopom in predstavitvijo velikokrat atraktivno in zanimivo predstavljati našega posebneža – refošk. Lahko rečemo tudi uspešno.

In od kje izhaja imenovanje teh temnih vin, kot sta refošk in teran, kot črna vina, če so v vseh učbenikih zabeležena kot rdeča ? Enostavno. Tako smo jih na Primorskem vedno imenovali. »Mi imamo črna in bela vina. Refošk in malvazijo. Nikoli nismo rekli nobenemu našemu vinu rdeče,« pravi 87 letni Renato Furlanič iz Manžana nad Koprom, ki se je pridelave vin učil od svojega očeta in nonota, kar bi pomenilo skoraj dve stoletji tradicije. In res je tako. Verjetno bi začudeno gledal vsak starejši vinar, istrski ali kraški kmet, oziroma vinogradnik, če bi prišli k njemu v »kantino« in ga vprašali po kozarcu rdečega vina. »pri nas nimamo rdečega, mi imamo samo črno,« bi dobili odgovor. Konec koncev je tudi poimenovanje vrste grozdja in posledično vina REFOŠK izhaja iz italijanske besede »Re di fosco« – Kralj mraka, Kralj teme – King of the dark. In tema ali mrak ni bil nikoli rdeč.

O črnih vinih je napisanih veliko pesmi, nekaterih tudi že ponarodelih. Poleg sosednjih držav iz bivše skupne države, poznamo številnih pesmih in napeve o črnem vinu iz sosednje Italije, Španije, navajajo ga tudi tradicionalni Francozi. Zakaj ne bi za naša črna vina uporabljali tudi mi ta izraz ? Mi ga in ga bomo. Tako to je.

Verjamem, da je to ob odličnih slovenskih črnih vinih, ki so vsako leto bolj prepoznavna doma in po svetu to prava marketinška poteza, če ob tem povemo, da so to vina, ki ob zmernih količinah pri pitju poleg užitka, dobro vplivajo tudi na zdravje in lepši izgled. Ljubitelji črnega vina vedo, da je kozarček te rujne kapljice odličen za sprostitev po stresnem dnevu in ni potrebno posebej omenjati, da je umirjenost ključna za dobro počutje. Tako,  Na zdravje s črnim vinom. Tudi dobesedno.

Mitja Butul