Profil vinskih turistov in obiskovalcev vinskih festivalov

5

Vinski turizem je globalni fenomen, ki se trži lokalno! Z vinom povezani prazniki in praznovanja ter vinske prireditve in festivali so prav zato nepogrešljiv medij pri komuniciranju kulture vina in vinskega turizma, ne le na Slovenskem, ampak povsod po svetu. Predstavljajo t.i. mehko vinsko turistično infrastrukturo, ki je pomembna za nacionalno in mednarodno prepoznavnost vin, vinarjev, vinskih kleti, vinorodnih okolišev in regij ter vinsko-turističnih destinacij. Vprašanje, ki se mi zastavlja, je: ali je profil vinskih turistov enak profilu obiskovalcev vinskih prireditev in festivalov?

Jack Carlsen in Stephen Charters (2006) sta na podlagi analize akademske literature izpostavila pet glavnih tematskih sklopov, s katerimi so se raziskovalci ukvarjali na področju raziskovanja vinskega turizma. Mednje sodijo tudi vedenjske raziskave, ki so povezane s prepoznavanjem profila vinskih turistov, njihovimi pričakovanji, potrebami, itn. Večina tovrstnih raziskav prihaja iz t.i. novega vinskega sveta (Avstralija, Kanada, Nova Zelandija, Južna Afrika, Južna Amerika, ZDA, Kitajska …), kjer je vinski turizem sestavni in neločljivi del vinske industrije. V zadnjih desetih letih so raziskave profila vinskih turistov vse pomembnejša in pogostejša tema raziskovanja tudi v vinorodni Evropi. Zakaj? Zato, ker nam takšne analize pomagajo pri usmerjanju razvoja vinskega turizma v vseh vinorodnih regijah sveta, pa naj gre za vinsko-turistična potovanja, oglede kleti ali obiske vinskih prireditev in festivalov.

V definicijah in opredelitvah vinskega turizma (Hall & Macionis, Getz, Gačnik) sodi obiskovanje vinskih prireditev in festivalov, ob obiskovanju vinogradov in vinskih kleti v izbranih vinskih regijah, med glavne stebre vinskega turizma. V Evropi moramo ta razvoj graditi na stoletni dediščini vinogradništva in vinarstva ter kulturi vina, v povezavi s sodobno kreativnostjo in inovacijami. Dr. Dušan Terčelj (2007) je zapisal, da je kultura pitja povezana s kulturo naroda, pridelovanjem, trženjem in samim pitjem. Zato se v različnih vinorodnih okoljih oblikujejo različne kulture pitja.

Bogastvo različnih vinskih kultur naj se odraža tudi v bogastvu vinskih in kulinaričnih prireditev in festivalov na Slovenskem, kjer lahko govorimo o pravcatem »bumu«, ko festivali rastejo kot gobe po dežju. Številne festivalske »muhe enodnevnice« ali »nedonošenčki« – v znanju, konceptu in organizaciji – ustvarjajo na trgu tudi zmedo in škodo, saj se že pri organizaciji prvega dogodka »skromno« tržijo kot najboljši, tradicionalni itn. Žal nekateri festivali trajajo le tako dolgo, dokler je njihov prijatelj župan, bankir ali kakšen drugi »lobist«, ne pa ekipa kreativnih profesionalcev, ki se spoznajo na posel. S produkcijo slabih in nedorečenih festivalov se škoduje ugledu in statusu vseh drugih festivalov, vinsko-turističnim destinacijam in državi, za katero si želim, da bi prepoznala vinski/gastronomski turizem kot svojo strateško razvojno priložnost in prioriteto!

In kdo so vinski turisti? Če nekoliko posplošim, bi raziskovalna spoznanja različnih avtorjev lahko strnil v naslednje značilnosti: starostni razpon med 30–50 let, moški in ženske, višje in visoke izobrazbe, s srednjimi in visokimi prihodki, z večjim socialnim in kulturnim kapitalom, prihajajo pretežno iz vinorodnih regij. Značilnosti vinskih turistov se med različnimi državami in med vinskimi regijami lahko spreminjajo, seveda pa bi bilo potrebno za vsako državo, kot za vsak festival posebej, izdelati temeljite analize profila vinskih turistov.

Če na tem mestu izpostavimo eno izmed tipologij »novega« vinskega sveta, potem lahko glede na analize različnih psihografskih in demografskih značilnosti izpostavimo štiri tipe vinskega turista (po Hall in drugih, 2000):

1 – »Strokovnjak« (angl. professional): star od 30– 45let, poznavalec vina, sposoben presojati kakovost vina in razpravljati o vseh vidikih vina tudi z izkušenimi vinarji. Vedno ga zanimajo novosti, ki jim je pripravljen posvetiti precej energije, časa in denarja.

2 – »Strasten začetnik« (angl.impassioned neophyte): star od 25–30 let, rad ima vino, vendar o njem malo ve, je radoveden in željan eksperimentiranja. S pomočjo vina vzpostavlja nove prijateljske stike, uživa v hrani in raziskovanju podeželja. Običajno potuje s prijatelji, s seboj ima vodnike, brošure in zemljevide. Rad bi se poučil o vinu, a ne na strokovni ravni.

3 – »Pristaš« (angl. the hanger-on): star od 40–60 let, premožen, vino ga privlači, ker je zanj znanje o vinu znak družbenega razlikovanja. Ima osnovno znanje o vinu, posega predvsem po vrhunskih vinih, pomemben pa mu je tudi videz vinskih kleti (in verjetno tudi etikega vina: op. A.G.).

4 – »Pivec« (angl. the drinker): star od 50–60 let, vinske kleti obiskuje v skupini, predvsem ob nedeljah, pije in kupuje večje količine vina.

Raziskovalci ugotavljamo, da se motivacijski dejavniki, povezani z vinom in vinskim turizmom, med vinskimi turisti v različnih obdobjih spreminjajo. Moulton & Lapsley (2001) prepoznavata zunanje in notranje motivacijske dejavnike. Pri zunanjih je to identiteta vinorodne regije z vsemi značilnostmi in aktivnostmi, ki se ponujajo (ogledi vinskih kleti, degustacije, nakupovanje vina, itn.). Med notranjimi dejavniki se izpostavlja druženje, spoznavanje vina, osebna interakcija med vinskim turistom in vinarjem, s čimer se izboljšuje in krepi znanje o vinogradništvu, vinarstvu, vinu. Osebni stiki z vinarji sprožajo med vinskimi turisti povečano zaupanje v vinarja in njegova vina …

Iz razumevanja profila vinskih turistov lahko delno prepoznavamo tudi profil obiskovalcev vinskih prireditev in festivalov, zlasti tistih z izrazito izpostavljenim mednarodnim ali vsaj nacionalnim predznakom. Zagotovo pa ju ne moremo v polnosti enačiti, saj so številna vinska praznovanja, prireditve in festivali namenjeni tudi lokalnemu prebivalstvu, ki predstavlja zelo pomemben in zaželen segment domala vsakega tovrstnega dogodka, razen izrazito mednarodnih. Vinske prireditve in festivali so lahko odličen kreativen medij pri komuniciranju vinarjev, vina, dediščine in kulture vina naših vinorodnih regij. Hkrati so priložnost, da se neizobražena publika izobražuje, pridobiva nova znanja in izkušnje, ki bodo v prihodnje vplivala na kakovostni razvoj vinske industrije in vinskega turizma. Prav tako lahko vinski festivali posežejo na razmere na trgu, dvigujejo sloves določenim sortam ali tipom vina, pa tudi vinsko-turističnim destinacijam.

Profili gostov vinskih prireditev ali festivalov se lahko med seboj tudi razlikujejo. Nekateri v ospredje izpostavljajo vino (spoznavanje vina), drugi life style (druženje ob vinu). Oba koncepta sta seveda legitimna in potrebna z vidika razvoja vinske kulture, pri čemer pa je pomembno izpostaviti tudi vse tiste festivale, ki želijo izobraževati – ne le predanih vinoljubcev v stilu »vinološke univerze tretjega življenjskega obdobja« – ampak morda že dijake višjih letnikov srednjih šol, kot še zlasti študentsko populacijo! Posebno tistih, ki živijo v vinorodnih regijah Evrope.

Pri načrtovanju vinskih prireditev in festivalov si moramo že na samem začetku zastaviti vprašanje: kakšno ciljno publiko želimo nagovoriti? Nato sledijo še vsa druga vprašanja! In dokler ne bo tako, bomo priča inflaciji ponudbe na vinsko-turističnem oz. festivalskem trgu, kjer se prireditve med seboj razlikujejo le po izbrani lokaciji, hotelu, organizatorju, ne pa tudi po znanju, enkratnosti programskih in organizacijskih konceptov. Ali, kot bi v času razmaha puhlega »zgodbarjenja« na Slovenskem rekel Dejan Bayer: »Vsi hočejo pripovedovati zgodbe, a nihče resnice!«

dr. Aleš Gačnik, etnolog
vodja Centra za gastronomijo in kulturo vina Univerze na Primorskem ter predstojnik Katedre za kulturni turizem in kulturno dediščino na Fakulteti za turistične študije Turistica / Univerza na Primorskem