Obletnica mednarodnega salona vina in delikatesnih proizvodov

12

 

Vino kot medij

Kultura vina kot osebna izkaznica Evrope
Kultura vina je zaznamovala identiteto Evrope! Ali si lahko predstavljate Evropo brez vinogradniških krajin, brez šeg in navad, ki so skozi stoletja oblikovale naše vsakdanje in praznično življenje? Ali bi to sploh še bila Evropa? In mi Evropejci? Vino je veliko več kot le ena izmed alkoholnih pijač na mednarodnem trgu alkoholnih pijač, saj je »vitis vinifera« kulturološki sopotnik številnih evropskih narodov že tisočletja. Brez njene navzočnosti ne moremo pripovedovati zgodb o evropski civilizaciji, o našem načinu življenja in kulturi.

K razširjenemu razumevanju vina kot kulturne dobrine in kot hrane prispevajo tako tradicionalni vinski prazniki in praznovanja, kot tudi organizirane vinske prireditve. Za njihovo označevanje na Slovenskem uporabljamo predvsem dva izraza: vinski festivali in vinski saloni. Kljub različnim poimenovanjem med njimi ni bistvenih konceptualnih razlik, morda le marketinške in prostorske, kjer se saloni vin odvijajo predvsem v historičnih ambientih (gradovi, dvorci), kot tudi v »sobanah« imenitnejših hotelov, festivali pa praktično kjerkoli, tudi pod ogrevanimi šotori ali v nakupovalnih središčih. Latinska beseda »festivus« kot »vesel, radosten, zabaven, veder, živahen, dobrovoljen …« je nadvse primerna za označevanje vinsko-festivalske scene na Slovenskem. V primerjavi z njo pa latinska beseda »festus« označuje »svečano, slavnostno, praznično«, kar pa bi na Slovenskem lahko povezovali predvsem z lokalnimi vinskimi prazniki in praznovanji. V prihodnosti bodo uspešne predvsem tiste vinske prireditve, ki bodo v konceptualni in organizacijski zasnovi omogočale prepletenost obeh pomenov že omenjenih latinskih besed. In med takšne lahko uvrstimo tudi »salonski« VinDel.

V Mariboru se sicer radi pohvalijo z enim najstarejših, zagotovo pa z največjim martinovanjem na prostem na Slovenskem. A pred VinDelom ni bilo nobenih omembe vrednih oz. opaznejših vinskih festivalov, razen sklopa dogodkov v okviru Festivala Stare trte. Zato je vloga, pomen in poslanstvo VinDela, kot mednarodno primerljivega in mednarodno konkurenčnega festivala toliko večja, pa ne le za mesto ob Dravi, za vinorodno regijo, ampak tudi za Slovenijo kot vinorodno deželo. Fascinantna zgodba o najstarejši trti na svetu, ki že več kot 440 let rodi na mariborskem Lentu ter VinDel sta najpomembnejša mednarodna marketinška magneta ter vinsko-turistični atrakciji z velikim razvojnim potencialom.

Od SloVino koncepta do Zavoda SloVino
Kdaj in kako se je vse skupaj začelo? Leta 2000 s SloVino.com konceptom Dejana Baierja! Leta 2003 se je na osnovi omenjenega koncepta razvila samostojna in za tiste čase zelo vizionarska »vinska« institucija SloVino – Zavod za razvoj in raziskovanje gostinskih in kmetijskih dejavnosti – katere direktor je bil Janez Verboten, Dejan Baier pa je prevzel funkcijo predsednika sveta zavoda. Od leta 2013 dalje je direktor Dejan Baier. Programske stalnice prireditve se od samih začetkov in do danes niso bistveno spreminjale, zato je usmeritev v razvoj kulture pitja in kulture omizja, v vino in gastronomijo ter v izobraževanje še danes glavni element prepoznavnosti zavoda. Temeljna projektna področja njegovega delovanja so:

  • com – prvi slovenski spletni vinski portal s sloganom »Stičišče vinskih informacij – center za dvig vinske kulture« (od 2. 9. 2000 dalje); do leta 2009 več kot 7 mio klikov, 3.600 novic, 3.250 registriranih uporabnikov, arhiv z več kot 1.700 fotografijami …
  • Prestige TOP 30 – ekskluzivni vinski dogodki (prvi 2002): velika prelomnica z vidika organiziranja ekskluzivnih, butičnih vinskih dogodkov na Slovenskem,
  • ŠPargelj vina – šparglji in vino (špargljevo vino od leta 2004),
  • »Wineday« (petek = vinetek) – sodobna popularizacija kulture pitja vina v urbanih središčih,
  • Slovenian wine promotion – mednarodna promocija slovenskih vinarjev,
  • dvojezična publikacija Vinsko-kulinarični trendi (Slovenian Wine News),
  • »Sommelier ljubitelj« in ostala izobraževanja za ljubitelje in profesionalce,
  • »Sommelierji priporočajo« in »Sommelier selekcija«,
  • Oddelek vinskega HoReCa marketinga,
  • si – prodaja vinske galanterije,
  • SloVino Sommelier Club …

VinDel – »najokusnejši dan v letu«
Na osnovi SloVino koncepta ter vinarjev in gostincev, ki so zaupali, verjeli in podprli projekt, je bil leta 2008 organiziran prvi VinDel v Mariboru. Temeljil je na mednarodni mreži partnerstev ter na mednarodnem predstavljanju slovenskih vinarjev. Pomemben komunikacijski medij pa ni le vino ali salon sam po sebi, ampak tudi že omenjena dvojezična in strateško distribuirana publikacija. VinDel se želi na trgu pozicionirati kot most med ponudniki in povpraševanjem, kjer se konceptualno in prostorsko ne ločuje kulinarike in vina, saj je oboje »hrana«.

VinDe, kot enodnevno prireditev, sestavljajo:

  • predstavitve vinarjev in njihovih vin ter delikatesarjev in njihovih delikatesnih proizvodov,
  • VinDel Academy – akademija vina in delikates z največjimi slovenskimi in mednarodnimi eksperti (strokovna predavanja, vodene degustacije, tematske delavnice in predstavitve),
  • VinDel Culinary Show – kuharske delavnice z Michelinovimi chefi ter slovenskimi prvokategorniki,
  • redna srečanja z vinsko kraljico Slovenije in vinskimi kraljicami na Slovenskem,
  • srečanja in podelitve diplom sommelierjem,
  • slavnostna večerja Salona VinDel (svojevrsten pregled salonske ponudbe vin in delikates),
  • VinDel after party,
  • publikacija Vinsko-kulinarični trendi, ki je pomemben medij komuniciranja filozofije Zavoda SloVino in njihovih poslovnih partnerjev.

»Salona« se v povprečju udeležuje med 150 in 180 razstavljavcev, od tega cca. 80 % vinarjev in 20 % delikatesarjev, ki razstavljajo na 160 do 240 razstavnih pozicijah. V primerjavi s številnim drugimi festivali število gostov (ne obiskovalcev!) letno narašča. S spremembo lokacije (selitev iz Hotela Habakuk v Hotel Draš) postaja VinDel vse bolj festivalski in manj salonski, kar je bila izvorna ideja organizatorjev.

Z vidika vrednotenja prireditve kaže omeniti tudi organizacijske inovacije VinDela, ki so pomembno vplivale na razmah festivalske »vročice« na Slovenskem. Med njimi bi izpostavil sledeče: standard ročno izdelanih vrhunskih kozarcev (ki zaradi zahtevnosti še niso bili deležni »kopiranja«), projekcije vinarjev na velika platna v festivalski dvorani (pred Ljubljano in Zagrebom), festivalske zapestnice (nikoli ne »žigosajo« obiskovalcev), skupno predstavljanje vina in hrane v istih prostorih, neposrednejši način komuniciranja razstavljavcev z obiskovalci (stojijo pred mizami in ne za njimi), izpostavimo pa lahko tudi hipoma razprodane vinske akademije/delavnice. Salon VinDel je v preteklih letih poskrbel za veliko presežkov, tako s strani mednarodnega izbora predavateljev, gostujočih kuharskih ekspertov in vinarjev, kot tudi z vidika pokušanja nekaterih izjemno redkih vin in delikatesnih proizvodov, ter tako vplival na kakovostno razvojno rast vinskih festivalov na Slovenskem.

Namesto zaključka »Zoper krizo, dajmo vino na mizo!«
Ta simpatična krilatica iz Uvodnika (Verboten, Baier, 2011) nas pomenljivo opominja, da je VinDel nastajal v času najhujše recesije in to kot tržni projekt, ter preživel! Ne le to, razvil se je v največji in najbolj kompleksni vinski festival na Slovenskem, katerega redefinirano poslanstvo bi lahko strnil v treh točkah: 1 – kot most med ponudbo in povpraševanjem, 2 – kot medij komuniciranja vina in vinarjev, delikates in delikatesarjev, vinsko-turističnih destinacij in vinskega turizma, 3 – VinDel kot atraktivni vinsko-turistični produkt, ki bi moral postati sestavni del strateške slovenske vinske promocije, tako pri nas, kot v tujini. Zato potrebujemo Strategijo razvoja vinskega turizma na Slovenskem, ki bo med drugim vzpostavila red in hierarhijo tudi na področju vinskih festivalov in vinskih salonov, saj vsi niso enako pomembni za komuniciranje kulture vina na mednarodni, nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Ali, kot je v enem izmed svojim uvodnikov zapisal Dejan Baier: »Prišel je čas, ko morajo iz ospredja razna blefiranja, nastopaštvo, samovšečnost ter marketinške in piarovske zgodbice in pravljice. Prišel je čas resnice. Čas, ko je svet začel spoštovati, ljubiti in ceniti našo (vinsko) resnico.«

Srečno VinDel – Mednarodni salon vina in delikatesnih proizvodov! Naj nas vino povezuje in navdihuje tudi v prihodnje!

Avtor besedila: dr. Aleš Gačnik, etnolog
Center za gastronomijo in kulturo vina Univerze na Primorskem
Katedra za kulturni turizem Fakultete za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem