Pluto in vino
Pluta je kot naravno sredstvo idealna za zapiranje steklenic. V te namene so jo začeli uporabljati koncem 18. Stoletja.
Odkrili so, da se pri steklenicah v ležežem stanju, ki so zamašene z pluto vino ne izsuši, prav tako je zmanjšana možnost okužbe z mikroorganizmi.
Že stari Egipčani, Azijci in Grki so pred našim štetjem poznali pluto, zaradi njene lahke specifične teže so jo uporabljali za plavajoče boje in ribiške mreže. Anfore z vinom pa so zapirali s terakoto in naravnimi smolami. Šele Rimljani so uporabili pluto za tesnenje anfor. Odkrili so, da vino v anforah zaprtih s plutovino zdrži več časa. Imeli so posebno tehniko zapiranja, saj so pluto zalili z neke vrste cementa v katerega so odtisnili grb vinskega trgovca. Po zatonu rimskega imperija je šla ta tehnika zapiranja ponovno v pozabo. Šele konec 17. stoletja je začel pluto uporabljati med drugimi tudi Dom Perignon (1638 – 1715), ki je z katalonsko pluto prvi zamašil peneče vino.
Hrast plutovec (Quercus suber) raste na Portugalskem, Španiji, Italiji, delu Francije in severne Afrike. Večina plute, ki se uporablja v vinarstvu v svetu prihaja iz portugalske. Zaradi velikega povpraševanja po kvalitetni pluti postajo dobave, le te vedno bolj problematične, saj potrebuje hrast plutovec 30 let rasti da lahko začnejo luščiti lub. Nato pa vsako deveto leto in to največ do 15 ciklusov. Tako je drevo produktivno kakih 165 let preden je potrebno obnove. Luščenje plute poteka v času od junija do avgusta, pri ročnem delu si delavci pomagajo s posebnimi strgali. Zunanja plast plutovine ni uporabna za zamaške. Po spravilu sušijo pluto tri mesece, nato jo termično obdelajo, razrežejo v kose, te pa skladiščijo tri do štiri tedne preden iz nje izsekajo zamaške. Te izdelajo iz najbolj kvalitetne plute te je 10 do 20 odstotkov, kar ostane zmeljejo za industrijsko uporabo in druge namene.
Plutovinasti zamaški, ki so v večini primerov v uporabi imajo premer 24 mm, zaradi prožnosti se v steklenici podajo na 18 mm, kar omogoča dobro tesnenje. Dolžine zamaškov so od 30, pa vse do 60 mm, odvisno od zahteve za kakšen kakovostni razred vina jih potrebujemo. Za peneča vina so zamaški premera 30 mm in dolžine 50 mm v steklenici, pa se zožijo na 17 mm, ter tako omogočijo boljše tesnenje. Kakovostne zamaške,ki jih omenjamo uporabljamo samo za najbolj kvalitetna vina, vendar moramo omeniti tudi druge.
Zamaški iz mlete plute so stisnjeni iz ostankov in drobcev plute lepljenih s posebnimi organskimi lepili brez vonja in okusa. Takšne vrste zamaškov se uporabljajo za vina nižjih kakovostnih razredov in predvsem za vina, ki so namenjena hitrejši potrošnji in niso primerna za staranje.
Pluta je zelo elastična, stisnjena se po 24 urah skoraj v celoti povrne v prvotno velikost (94 odstotkov). Pluta izjemno dobro tesni. Njena sestava je zelo konsistentna, celice plute so zaprte napolnjene s plinom. Na kubični centimeter ima pluta okrog 40 milijonov celic, kar pomeni okrog 30 plasti na milimeter. Pluta je zelo odporna in obstojna, dobro prenaša temperaturo, odporna je na razne organske kisline. Življenjska doba plute v steklenici je lahko zelo dolga, saj lahko traja od 20 pa tudi do 50 let, odvisno od kvalitete zamaška in načina hranjenja vina. Zaradi varnosti priznani proizvajalci redno kontrolirajo kvaliteto staranja vina in seveda tudi obstojnost zamaškov, da pa vseeno ne bi prišlo do težav zamaške v razdobju 10 do 20 let zamenjajo ne glede na njihovo ohranjenost.
Čeravno ima pluta veliko dobrih karakteristik moramo pri njeni uporabi v vinarstvu omeniti tudi njene slabe lastnosti.
Vsak ljubitelj vina se je že srečal z neprijetnim vonjem in kasneje okusom po zamašku. Vzrok za to se v večini primerov nahaja v pluti. V času sušenja je lahko pluta izpostavljena atmosferilijam v posameznih medceličnih prostorih lahko pride do delovanja različnih plesni, kljub kasnejši obdelavi plute, le te ostanejo v zamašku in ko pridejo v stik z kislinami v vinu se lahko pojavi neprijeten vonj in okus.
Kombinirani zamaški so sestavljeni iz jedra, ki je iz mlete oziroma drobljene plute in zunanjega dela, kjer je na jedro lepljen eden ali več kolobarjev iz masivne plute. Več kolobarjev ima kvalitetnejši je zamašek. Sestavljene zamaške uporabljajo za vina boljših kakovostnih razredov v nekaterih primerih tudi za arhiviranje vin. Renomirani proizvajalci uporabljajo pri vinih, ki so jim namenili hranjenje v posebnih arhivskih kleteh originalne plutovinaste zamaške po možnosti večjih dolžin, tudi preko 50 mm.
Alternativa plutovinastim zamaškom
V zadnjem času se na trgu pojavlja veliko nadomestil za klasičen plutovinast zamašek, vzrok za to je pomanjkanje plute in temu posledično višanje cen prave plute. Omeniti je potrebno nekatere od njih:
Navojni zamaški
Razširjeni so v nekaterih vinskih državah predvsem v Nemčiji, lahko so iz kovine ali pa PVC materiala, notranji del, ki pride v stik z vinom pa je lahko kolobar plute ali alu folije. Pojavlja se vprašanje ali je to tesnenje premočno saj ni propustnosti zraka, kot je to v primeru plutovinastega zamaška. Tesnenje samo je sigurno boljše, torej je vpliv na vino minimalen. Pomisleki nastopijo pri samem odpiranju takšnega zamaška, sajni zvočnega efekta in serviranje vina iz take steklenice ni doseglo pričakovanih učinkov.
Zamaški iz posebne umetne snovi
Na prvi pogled so celo podobni plutovinstim zamaškom, najboljši proizvajaci jih celo odišavijo zamaške, da imajo vonj po pluti. Ti zamaški so veliko manj prožni kot pluta, pa tudi nimajo propustnosti zraka so pa cenovno sprejemljivi in bodo v prihodnje našli svoje mesto, predvsem za vina hitrejše potrošnje.
