Gornja Radgona, 23.8.2003. Danes ob 10.00 se je pričelo svečano odprtje 41. mednarodnega Kmetijsko-živilskega sejma, na katerem se predstavlja 1460 razstavljalcev iz 21 držav. Ti se razprostirajo na 55 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin.
Zbranim visokim gostom, vidnim predstavnikom domačega političnega in gospodarskega dogajanja, je najprej spregovoril direktor Pomurskega sejma, Janez Erjavec. Poudaril je, da je zgodovina pokazala, da Slovenija tak sejem potrebuje, saj želi ohraniti svojo identiteto, kmetijstvo, razvoj podeželja in lastne blagovne znamke ter tako ostati konkurenčna in prepoznavna tudi v združeni Evropi. Kmetijsko-živilski sejem na zahteve kmetijstva in gospodarstva adekvatno odgovarja že več kot štiri desetletja. Z bogatim mednarodnim razstavnim delom, strokovnim dogajanjem in obsejemskimi prireditvami pa ju bo ustrezno predstavljal tudi v prihodnji združeni Evropi.
G. Anton Kampuš je v svojem pozdravu razstavljavcem in drugim gostom na otvoritvi poudaril, da je sejem po izgubi tradicionalnih trgov z območja bivše Jugoslavije celo pridobil na mednarodnosti, saj je pridobil nove partnerje iz drugih evropskih držav. Zavzel se je za sodelovanje Pomurskega sejma in mesta v želji, da bo Gornja Radgona še zglednejši turistični in sejemski kraj.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Franc But je v svojem govoru opozoril, da je letošnja prireditev v Gornji Radgoni za Slovenijo še toliko bolj pomembna, saj je zadnja pred formalno priključitvijo Slovenije EU. Minister je opozoril na pomen solidarnosti, ki je garancija za odpravo posledic katastrofalne suše, ki pesti slovensko kmetijstvo. Franc But je dejal, da je luksemburški vrh ponovno opredelil kmetijsko politiko kot osrednjo skupno politiko Evropske unije. Kmetijstvo v skupnih prizadevanjih ostaja pomembno zaradi pridelave hrane in zaradi razvoja podeželja. V ospredje stopajo tudi nove vrednote kot so večja skrb za okolje in želja po pridelavi varne in zdrave hrane. Minister But je izrazil zadovoljstvo, da je Slovenija edina med vsemi novimi pristopnicami, ki ima evropski primerljivo kmetijsko politiko, plačuje evropskim primerljive subvencije in ima vzpostavljen sistem, ki omogoča akreditacijo plačilne agencije po evropski standardni shemi. Med cilji slovenske kmetijske politike je naštel uveljavljanje evropskih standardov varne hrane, olajševanje obveznosti kmetom, usposobljenost živilske industrije, potrošnika, zvestega slovenski hrani in ekonomsko uspešne proizvajalce hrane. Neposredna plačila naj bi s tistimi v EU izenačili do leta 2007, v kmetijstvu pa bo potrebno tudi več podjetniškega razmišljanja. Garancija za uspeh v teh prizadevanjih je partnerski odnos med kmeti, živilsko industrijo, potrošniki in državo.
Sejem je odprl predsednik vlade mag. Anton Rop. V svojem otvoritvenem govoru je med drugim opozoril, da gre za zadnjo tovrstno prireditev pred vstopom naše države v EU. Sejem se je v več kot štirih desetletjih razvil v za področje agro-živilstva v tem delu Srednje Evrope nepogrešljivo ustanovo. Zato je, je dejal Rop, tudi primeren prostor in čas za tehnični pregled, ki bo pokazal kateri kmetijski in živilsko-predelovalni subjekti so sposobni preživeti v evropski konkurenci. Rop je poudaril, da vprašanja kmetijstva niso pomembna le po gospodarski strani, temveč zahtevajo občutljivo obravnavo, ker posegajo na vprašanja ljudi, hrane, prostora in krajine. Slovenija na kmetijskem področju ima strategijo, ki se je uveljavila s končanjem uspešnih pristopnih pogajanja EU. V minulih letih sta slovensko kmetijstvo in živilsko-predelovalna industrija že preživela pomembne procese prestrukturiranja in prilagajanja, to področje pa bo med najbolj izpostavljenimi tudi po vstopu v EU. "Sredstva, vložena v kmetijstvo so in bodo upravičena le, če bodo dosegla svoj temeljni namen, to je zagotovitev varne in cenejše hrane, ter zagotovitev ohranitve obdelanosti in poseljenosti Slovenije."
Ob skrbi zaradi katastrofalne suše je Rop kmetom obljubil, da bo vlada posrkbela za hitrejše izplačilo subvencij oziroma neposrednih plačil. Vlada je že sprejela ukrepa sprostitve koruze iz blagovnih rezerv in dvig izvoznih subvencij. Imenovala je komisijo, ki ocenjuje škodo zaradi suše. Akontacije neposrednih plačil naj bi se izplačale že oktobra, prvi del pomoči po suši pa naj bi tudi dobili še do konca leta.
Sejem, katerega otvoritev so spremljali zvoki Mlade beltinške bande, bo z bogatim razstavnim delom, številnimi strokovnimi in družabnimi obsejemskimi dogodki privabljal množice obiskovalcev do sobote, 30. avgusta 2003.
_____________________
Podrobnejše informacije:
Mateja Jaklič, vodja komerciale
telefon: 02/5642 110, telefaks: 02/5642 160
