V prostorih Srednje šole za gostinstvo in turizem (SŠGT) v Radencih je Nacionalna koordinacija ekošol Slovenije pripravila 2. finale državnega tekmovanja v ekokvizu za srednje šole. Na finalnem tekmovanju, ki je letos imelo naslov: Zdrava prehrana ob mednarodnem letu riža, je nastopilo 13 srednjih ekošol iz cele države s po tremi tekmovalci, kar pomeni, da je tekmovalo 39 dijakinj in dijakov.Kot je povedala koordinatorka ekošole SŠGT Radenci Marjeta Širec, je letošnje finale državnega ekokviza bilo namenjeno tudi počastitvi vstopu Slovenije v EU, potem Dnevu Evrope, dnevu zmage nad fašizmom, ekodnevu SŠGT Radenci, obeležitvi mednarodnega dneva riža, predvsem pa druženju srednješolcev, saj je poleg tekmovalcev in domačih dijakov, prišlo zraven še nad 100 srednješolcev iz drugih delov države.
Kar polovica svetovnega prebivalstva se prehranjuje z rižem in s tem nimajo možnosti za pravilen telesni razvoj. Zato je problem prehranjevanja velik, na eni strani so bogati, med katerimi mnogi posegajo po nezdravi hitri prehrani, na drugi strani pa revni, ki nimajo niti osnovnih pogojev za pravilno prehranjevanje in tudi za življenje. Zato so mladi ‘ekologi’ tokrat govorili ravno o tej tematiki, in na tekmovanju so pokazali več kot solidne rezultate, nam je povedala Marjeta Širec.
V samem tekmovanju pa so največ pokazali mladi Pomurci, kajti na prva tri mesta so se uvrstili srednješolke in srednješolci iz skrajnje severovzhodne slovenske regije. Na 1. mesto se je uvrstila ekipa Ekonomske šole Murska Sobota (30 od 40 možnih točk), drugo mesto sta si razdelili Dvojezična srednja šola Lendava in Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci (po 29), sledijo pa: 4. Srednja šola za gostinstvo in turizem Radovljica 28; 5. Srednja zdravstvena šola Murska Sobota 27; 6. II. gimnazija Maribor in Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje po 26; 8. Srednja strokovna in poklicna šola Celje 25; 9. Srednja strojna šola Novo mesto in Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor po 24; 11. Srednja zdravstvena šola Juge Polak Maribor, Srednja šola Zagorje in Srednja tekstilna šola Maribor po 22.
Osnovni namen projetka Eko šola kot način življenja sicer ni le osveščanje mladih, ampak prinaša v vsako šolo sveženj novih zamisli in pobud, kako še bolj obogatiti pouk in obšolske dejavnosti. Mladim pomagamo graditi čustven in strokoven odnos do človekovega ravnanja in do zmogljivosti okolja. V večini šol mladi pod vodstvom prizadevnih koordinatorjev, mentorjev, učiteljev raziskujejo, proučujejo in skrbijo za urejeno in čisto okolje v šoli in okrog nje…
Mladi hkrati spoznavajo zmogljivosti Modrega planeta. Z različnimi aktivnostmi za starše in ostale predstavnike KS in občin vplivajo tudi na širše okolje. Še posebej uspešne so šole, ki znajo svoje aktivnosti in zaključke posredovati javnosti. S takšno naravnanostjo mladi lahko pomembno vplivajo na dosedanje razmišljanje in delovanje ter s tem tudi na sonaravni razvoj Evrope. Trajnostni razvoj v eko – šoli pomeni graditev človekovih vrednot, veliko mero strpnosti, medsebojnega spoštovanja in upoštevanja ter sožitja z okolje in naravo. Tega je sposoben le notranje bogat, kulturen in plemenito samozavesten človek, ki spoštuje življenje vsakega živega bitja. In takega človeka pomaga graditi eko šola, je projetk Eko šola kot način življenja v kratkem predstavila njegova nacionalna koordinatorka za Sloveniji Nada Pavšer, ki je vesela, da se vedno več mladih zaveda kako pomembna je prihodnost našega planeta.
Besedilo in foto: O.B.