V Radgoni so prirejali sejme tudi v predprejšnjem stoletju
Vsem je sicer znano, da danes sodi Gornja Radgona s Pomurskim sejmiščem med osrednja slovenska sejemska mesta in območja, toda gotovo je zelo malo Radgončanov in Slovencev sploh, ki vedo kdaj je na območju Gornje Radgona bil organiziran 1. kmetijski sejem (razstava). In čeprav omenjena razstava nima kakšne podrobnejše povezave (tradicija vsekakor obstaja) s sedanjo največjo tovrstno sejemsko prireditev (mednarodnim kmetijsko živilskim sejmom), na kateri v zadnjih letih sodeluje med 1500 in 2000 razstavljalcev iz več kot 30 različnih držav, je gotovo zanimivo videti kaj so 5. oktobra leta 1876 zapisale takratne “Slovenske novice”. Ta zanimivi dokument nam je posredoval direktor Pomurskega sejma d.d. Janez Erjavec, iz njega pa je razvidno, kako dolge korenine ima organizacija kmetijskih sejmov na območju današnje Gornje Radgone.Ravno tako pa je občutno, da zavestni Slovenci tudi takrat niso “soglašali”, da je “bilo na razstavi vse nemško”.
“Kmetijska razstava v Radgoni: Dne 29. in 30. septembra in 1. oktobra bila je izvrstno urejena in dobro obiskana. Vse tri dni je bilo okoli 15.000 obiskovalcev. Razstavljeni so bili vsakojaki kmetijski pridelki in živina iz Štajerskega in bližnje Ogrske. Gospod pl. Kodolič iz Radgone bil je obdarovan ter je dobil cesarjev dar 20 zlatov. Konji so bili močno lepi razstavljeni; cesarjev dar 20 zlatov se je oddal za konja iz radgonske okolice. Konjske dirke se je pa malo posestnikov udeležilo. Goveje živine tudi ni bilo veliko videti in ta bila je slaba; govedoreja stoji daleč za konjerejo. Kmetu g. Prelogu v Šalincih so pripoznali prvo darilo za njegovega bika holandskega plemena. Izmed drugih izstavljenih reči je omeniti lepa moka ljutomerskega parnega mlina, ki je vse hvale vredno podvzetje ljutomerskih, odličnih narodnjakov. Razstava je bila sploh izvrstna, le obžalovati je, da se je na Slovence premalo ali nič oziralo. Vabila in naznanila so bila le nemška – “Slov. Gospodarju” se jih je celi koš doposlal – govori nemški, napisi nemški – vse nemško. Edini g. Čolnik iz Drvanje imel je pri svoji razstavi slovenske in nemške napise. In vendar je bila najmanj 1/3 razstavljalcev slovenske narodnosti in najmanj 1/2 obiskovalcev Slovencev. Vstopnina je znašala 10 kr. Nemčurji so na poslopje, kjer je bila razstava, posadili prusko ali prajzovsko zastavo, okrajni glavar radgonski jo je pa ukazal odpraviti. Tako je bilo prav”!, je o prvi razstavi ali sejmu na območju današnje Gornje Radgone zapisal častnik “Slovenske novice” 5. oktobra 1876.
