Ob prisotnosti predsednika državnega zbora RS Ferija Horvata, predsednika državnega sveta Janeza Sušnika, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milana Pogačnika, predsednika Kmetijsko gozdarske zbornike Slovenije Petra Vriska in vrste drugih visokih gostov je danes dopoldne predsednik slovenske vlade Anton Rop odprl 42. mednarodni kmetijsko živilski sejem. Na sejmu razstavlja 1410 razstavljalcev iz 21 držav, predstavlja pa se živilskopredelovalna industrija, vinarstvo, semenarstvo in drevesničarstvo, kmetijska mehanizacija, oprema, orodja in sredstva za področje kmetijstva in živilskopredelovalne industrije ter drugo. Do petka, ko bo sejem zaprl svoja vrata, se bo zvrstilo tudi veliko strokovnih srečanj, okroglih miz in posvetov, bogatejša kot običajno pa bo tudi razstava živali.
" Radgonski kmetijsko – živilski sejem že dolgo presega zgolj nacionalne okvire in je več kot le srečanje, na katerem se predstavljajo številni razstavljalci. Je dogodek, ki meri utrip in predstavlja stanje v kmetijski in živilsko predelovalni dejavnosti v tem delu Evrope. Kmetijsko – živilska dejavnost sodi med tista področja, ki je ob vstopu v Evropsko unijo najbolj izpostavljeno, saj je bilo in je še vedno potrebno največjih sprememb in prilagajanja…" je ob otvoritvi med drugim dejal predsednik vlade Anton Rop. Z zadovoljstvom je ugotovil, da je bila Slovenija v zadnjih letih dokaj uspešna pri postopnem prilagajanju razmeram na področju evropskega enotnega trga in na tem področju tako pomembni kmetijski politiki. "Evropska kmetijska politika se je z vstopom novih članic bistveno spremenila. Njeno temeljno poslanstvo postaja zagotavljanje varne hrane, razvoj sonaravnega kmetijstva in celovit razvoj podeželja. .. Tudi v Sloveniji moramo na novo premisliti za kaj, komu in koliko namenjamo evropska in nacionalna sredstva. Pri tem pa moramo zagotoviti predvsem podporo okolju prijaznejši pridelavi in predelavi hrane na eni strani ter na drugi strani konkurenčno in učinkovito delovanje te veje gospodarstva. Naloga ni in ne bo lahka, saj ob tem ne smemo žrtvovati tradicije v videzu slovenske kulturne krajine in okusu in kakovosti hrane," je dejal in dodal, da je vlada v zadnjih petih letih posvetila izjemno skrb razvoju slovenskega kmetijstva, kar dokazuje tudi 72 – odstotno povečanje sredstev iz proračuna. Slovenski kmetje so kot edini od novih članic EU deležni 85 odstotkov neposrednih plačil v letošnjem letu, je še dodal in zagotovil, da bo vlada kmetom do konca letošnjega septembra izplačala kodo po lanski suši, da se od izplačil škode ne bodo odštevala neposredna plačila EKO 0 in da bodo tudi sklepi o akontacijah za odpravo posledic letošnje toče izdani že v septembru.
Na otvoritveni slovesnosti na sejmišču v Gornji Radgoni je spregovoril tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik. Ta je evropsko kmetijsko politiko označil kot v številnih pogledih ugodno za Slovenijo kot hribovito in večklimatsko državo, saj bo kmetom v prihodnje omogočila večjo stabilnost dohodkov, davkoplačevalcem vejo preglednost nad porabo sredstev za kmetijstvo, potrošnikom pa varno in kakovostno hrano."Sprememb v kmetijski politiki ob vstopu Slovenije v EU je in bo veliko, postopki pa so zahtevni, saj se je prostor odločanja na področju kmetijske politike premaknil iz Ljubljane v Bruselj. Vse to zahteva učinkovito organiziranost Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, visoko strokovnost in dobro informacijo kmetovalcem. Pri tem ugotavljamo, da vsi še ne poznajo vseh zahtev in možnosti, ki jih ponuja evropska skupna kmetijska politika in še vedno menijo, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdrastvo in prehrano mesto, kjer bi lahko uveljavili nekaj, kar se ne da narediti, kar je morda celo v neaskladju z evropsko zakonodajo in prakso" je med drugim dejal minister Pogačnik in poudaril, da je naša skupna naloga kmetijstvu omogočiti razvoj in ne le preživetje. "Zato moramo tudi v kmetijstvu uvesti čimveč znanja in podjetniškega načina razmišljanja. Uvajanje evropskih standardov nas še naprej sili, da hitreje in bolj učinkovitoiščemo odgovore na ključne razvojne dileme slovenskega kmetijstva. Ne bi nam smeli biti tuji izrazi kot so združevanje kmetov in služb, izobraževanje, konkurenca, marketing, promocija, predvsem pa delovati v smeri tesnega sodelovanja in soodvisnosti celotne verige od kmeta preko živilsko predelovalne industrije do trgovine." O sejmu pa je minister dejal, da je doslej gotovo odigral vlogo prostora, kjer se srečuje in predstavi celotno agroživilstvo. A če bo želel sejem iti v korak s časom, bo moral postati še bolj konkurenčen, za kar bo potreben razmislek o prihodnoti in iskanje novih vlog ter vsebin. "Ministrstvo za kmetijstvo-gozdarstvo in prehrano želi prispevati k še večjemu ugledu in razvoju Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma, zato ni slučajno, da smo kot predsedujoči v Srednjeevropski pobudi organizirali konferenco 17. kmetijskih ministrov držav članic SEP-a ravno v času in bližini radgonskega sejma. Prepričan sem, da nam bo s skupnimi napori uspelo."
Zbrane goste sta s krajšima nagovoroma pozdravila tudi direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec in radgonski župan Anton Kampuš.
______________________
Podrobnejše informacije:
Mateja Jaklič, vodja komerciale
telefon: 02/5642 110, telefaks: 02/5642 160
e-pošta: mateja.jaklič@pomurski-sejem.si
http: www.pomurski-sejem.si
