KAKO JE TAKRATNA POLITIKA SKUALA ZATRETI POSKUSE RADGONČANOV
Reil jih je sam Edvard Kardelj; Od skromnih začetkov in est ocenjenih vzorcev, do enega najpomembnejih ocenjevanj vin sploh; Radgonska vinska ťolimpiadaŤ počasi in vztrajno prestopa slovenske meje.
V okviru priprav na letonji 44. mednarodni kmetijsko ivilski sejem, ki bo konec avgusta in v začetku septembra na Pomurskem sejmiču v Gornji Radgoni, je med drugimi strokovnimi ocenjevanji, potekala tudi tradicionalna Slovenska vinska olimpiada, največje ocenjevanje slovenskih vin sploh. Ekipa najbolj uglednih slovenskih in tujih vinskih strokovnjakov je spet ocenila okoli 500 vzorcev tihih in penečih se vin, in to je bilo e 32. ocenjevanje. In ob tej prilonosti je nekdanji direktor sejmiča Ivan Kovač, spregovoril o tem kako so pričeli ocenjevati vina v Gornji Radgoni.
Iz skromnih začetkov pred dvaintridesetimi leti je omenjeno ocenjevanje preraslo v največje ocenjevanj slovenskih vin sploh, v zadnjih letih, zlasti po vstopu Slovenije v EU, pa radgonsko vinsko ocenjevanje vedno bolj pospeeno prestopa tudi slovenske meje.
ťe leta 1961 smo prvič v zadruni dvorani organizirali razstavo radgonskih vin, kar je objavljeno tudi v biltenu, ki so ga izdale Radgonske gorice d.d. ob nedavnem praznovanju 150. obletnice proizvodnje ampanjca v Radgoni. Ko smo prvi sejem organizirali na prostoru, kjer je sedaj trnica in Market (plato za občinsko stavbo op.p.), skratka na nekdanjem portnem centru Radgona, smo postavili tudi kmečko pivnico, kjer smo pili vino iz keramičnih vrčkov. Ni bilo niti tekoče vode, zato smo po dveh letih na zahtevo sanitarne inpekcije to prijetno klet-pivnico ukinili. Takrat e sanjali nismo o kulturi pitja vina na podeelju. Ko pa smo sejem preselili na sedanjo lokacijo sem moral profesionalno prevzeti sejem (postal je direktor op.p.). Ker je takrat sprejeti Zakon o zdruenem delu zahteval, da lahko podjetje obstaja, če ima najmanj tri zaposlene. Na tedanjem sejmiču so pa obstajali le trije leseni paviljoni, provizorične sanitarije ter 3×3 metrski prostor, kjer naj bi imel direktor pisarno oziroma upravo sejma. V takno organizacijo kot direktor nisem elel iti, zato sva se s pokojnim Kresetom dogovorila, da bom postavljal določene pogoje pred takratno oblast in tudi pred kolektiv razstaviča, kjer je Krese bil direktor, imel pa je močan odpor v kolektivu, da bi prevzeli Pomurski sejem. Po nekaj letih dogovarjanja so vse moje zahteve bile uresničeneŤ, je dejal Ivan Kovač, e nekaj let upokojeni direktor Pomurskega sejma.
Takrat sta med drugimi bili zgrajeni rdeča in rumena hala z okoli 2.500 kvadratnih metrov povrin ter gostinski paviljon velikosti 2.000 kvadratnih metrov pokritih povrin, navozili so veliko gramoza po celem razstaviču in uredili ograjo okrog razstaviča. Zgrajena je bila tudi sedanja upravna stavba skupaj z takratnimi soinvestitorji Krajevno skupnostjo Radgona in soboko enoto Zavarovalnice Triglav. ťNato smo s pomočjo domačih kmetijskih strokovnjakov iz Pomurja, Agronomske fakultete iz Ljubljane, Vije agronomske ole iz Maribora, zadrune zveze, poslovnih zdruenj in sekretariata za kmetijstvo izdelali dober program sejma, ki mora v nekaj letih doseči nivo Novosadskega sejma, ki je takrat bil pojem v SFRJ. V tem programu smo zapisali med drugim tudi ocenjevanje vina in drugih ivilskih oziroma kmetijskih proizvodov. Moram priznati, da si v začetku nisem predstavljal kako bi naj ta ocenjevanja pričeli, saj nismo imeli za to znanja, niti materialnih monosti. Krese je bil zato, vendar kako to pričeti, da ne bo prevelikega odpora v Ljubljani na sejmu in takratni politiki. S Pitejem Kuharjem, ki je bil kmetijski novinar doma iz Prekmurja in se je v času sejma preselil kar k meni na stanovanje, skupaj s svojo eno Anico. Vsaki večer ko sem priel ponoči s sejma domov in me je običajno čakal, da sva e kakno uro med drugim razmiljala o sejmu, največ pa o vinu. Prila sva do zaključka, da bomo začeli ocenjevati privatna vina. Pita, kot poznani kmetijski novinar pa tudi lastnik vinograda in kleti v Jeruzalemu, mi je obljubil, da bo prinesel prve vzorce vina iz vseh treh vinorodnih deel. Tako je v cekru prinesel v mojo pisarno po eno steklenico od Pluta iz Metlike, iz Vipave od Rojc Andreja ter e en vzorec iz Primorske za katerega pa al imena nimam zabeleenega, dali so e Stanko Čurin, Pita Kuhar in Ivan Borko iz Radgone. Tako smo imeli 6 steklenic vina. Kaj pa sedaj? Pita pravi, greva k tamparju in Medvečku pa mi sami ocenimo. No Vinko tampar je nekaj razmislil in pravi, da bi bilo potrebno e povabiti Gönca iz Ptuja in alarja iz Ljutomera. Tako smo se naslednji dan dobili pri Ivanu Borku, kjer smo te prve vzorce tudi ocenili. Bili pa smo v sledeči sestavi: Vinko tampar, Martin Medveček, Jani Gönc, Slavko alar, Pita Kuhar in moja malenkost. Ocenjevanje je bilo pred Borkovo kletjo v senci, sedeli smo pa na hlodih, ki so leali pred kletjo. Kozarci so bili v obliki kriglov z ročaji, kot smo imeli takrat navado po kleteh. Vsa vina so bila dobro ocenjena in smo jim dali neke vrste potrdilo, da smo jih oceniliŤ, pravi Kovač.
To ocenjevanje mu je potem dalo idejo, da je e naslednje leto vzel s seboj tamparja in Frangea in v svojo Lado naloili litrske steklenice iz Radgonske kleti in zamake od Radenske in so li od kleti do kleti obiskat kletarje, ki so bili e priznani vinogradniki, kjer so zbirali vzorce za ocenjevanje. ťTako smo zbrali 17 vzorcev vin in smo e formirali komisijo za ocenjevanje vin. Ocenjevali smo na upravi v sejemski dvorani vsi za isto mizo. Kozarce smo si sposodili od Radgonskih goric in to za vsakega enologa 2 kozarca. tefan Frange je e dve leti odpiral steklenice in vodil evidenco o vinu. Na ocenjevanje smo običajno povabili naega domačega pesnika Manka Golarja z nalogo, da obvezno mora napisati pesem o vinu. Od teh pesmi je ena na narečnem tekmovanju v Ptuju ali Mariboru dobila prvo mesto. Eno je pel tudi na sejmu Alfi Nipič v kmetijski oddaji. Naa elja je bila, kako to ocenjevanje raziriti na mednarodni nivo. Pa smo eno leto prinesli po dva vzorca iz Madarske, Avstrije, Italije, in takratne SR Hrvaka. To pa je postalo trn v peti v Ljubljani na Gospodarskem razstaviču. Tako se je pojavil veliki odpor in naslednje leto so mi prepovedali takno obmejno ocenjevanje, ker je mednarodni le Ljubljanski sejem. Dve leti sem sicer uspel prepričati Ljubljančane, da smo točili oziroma degustirali vina iz Ljubljanskega sejma v posebej postavljenem paviljonu v obliki 6-kraka, tako smo imeli v vsakem kraku en kontinent in seveda domača slovenska vina. Vina so bila prisotna iz celega sveta. Ker so novinarji to močno poudarjali v javnosti tudi tak poskus se ni obnesel v naslednjih letih, zato teh vin nismo več dobili v Radgono na degustacijo iz vinskega Ljubljanskega sejmaŤ, pravi Kovač.
Zanimivo je tudi, da je takrat v Gornjo Radgono h Kovaču dopotoval takratni pomočnik sekretarja za kmetijstvo dr. Stanko Renčel z nalogo, da mu prepove ocenjevanje zasebnega vina, ker je to v nasprotju s takratno politiko. Pred njim pa je bila pri Kovaču z isto nalogo tudi takratna vinska inpektorica, ki je e pokojna. ťObema sem pokazal sliko Edvarda Kardelja, ko je poskual Čurinovo vino in rekel, da je zelo dobro, čeprav je iz zasebne kleti. Seveda novinarji so to novico povsod objavili. Od takrat več ni bilo problema, ker sem rekel naj prijavijo Kardelju če upajo. Pozneje so se začela ocenjevati tudi vina po posameznih drutvih. Za kvaliteto vina in kultura pitja je v veliki meri prispeval tudi Pomurski sejem. Ni mi pa uspelo, da bi najbolja ocenjena vina po drutvih prila v Radgono, da bi lahko to ostala olimpiada slovenskih vin. Teave sem imel tudi s podpisovanjem priznanj. Nobeden od republikih funkcionarjev ni elel kolajne oziroma diplome podpisovati in jih deliti. Za nekaj let sem prepričal dr. Fedorja Pirkmajerja, ki je takrat bil direktor poslovne skupnosti, dokler mu niso na predlog predsednika skupčine poslovne skupnosti Lemuta s sklepom to prepovedali. Ker je priel nov reim v samostojni dravi Sloveniji, ko so z veseljem kmetijski ministri podeljevali odličja iz radgonskih ocenjevanj. Kljub vsem tem teavam je radgonsko ocenjevanje postalo ugledno in priznano po vsej dravi, saj je na tem ocenjevanju do sedaj sodelovalo e več kot. 60 vinskih strokovnjakovŤ, pravi Ivan Kovač, in dodaja, da bi lahko o zgodovini ocenjevanja vina v Gornji Radgoni govoril e veliko, in to bo storil ob kakni drugi prilonosti. Sam je hvaleen Kardelju, da mu je nehote pomagal, posebej pa je Kovač vesel, da je Pomurski sejem s svojimi ocenjevanji veliko prispeval k kvaliteti ponudbe vina pa tudi vseh ostalih ivilskih proizvodov, ki so jih začeli v Gornji Radgoni ocenjevati in e danes zavzemajo primerno mesto v okviru Kmetijsko-ivilskega sejma.
Oste Bakal
