SAMO BEOGRAD TEJE KAR 6000 RESTAVRACIJ
Veliko slovenskih vinogradnikov na 3. beograjskem salonu vina.
Čeprav po mnogih slovenskih vinskih kleteh ele dozoreva najbolja vinska kapljica, enega najboljih letnikov (2006), pa to e zdaleč ne pomeni, da je v kleteh e sedaj veliko vzorcev vrhunskih vin, ki navduujejo prave poznavalce odličnega vina in kulture pitja. Zato niti ne preseneča, da so se mnogi slovenski vinogradniki, predvsem tisti iz Zdruenja druinskih vinogradnikovvinarjev Slovenije ter tudi večjih delnikih vinogradnikih drub, vse bolj agresivno pojavljajo na tujih trgih.
Jasno je namreč, da je slovensko triče premajhno, e zlasti ob dovoljenem uvozu tujih vin, med katerimi tudi tistih dvomljive kakovosti, in zato slovenska vina, s svojo znano kvaliteto vsekakor imajo monosti tudi na najbolj zahtevnih poznavalcih vin v tujini. In v zadnjih tednih in dnevnih so nekateri slovenski vinogradniki, s svojimi vzorci navduevali, med drugimi navduevali vinsko publiko in strokovnjake v dravah june Evrope. Po Meranu (Italija) in Zagrebu (Hrvaka) so se sedaj tevilni vinogradniki odpravili v nekdanjo skupno prestolnico Beograd (Srbija).
V kristalni dvorani tamkajnjega prestinega hotela Hyatt Regency, je namreč potekal dvodnevni, tradicionalni 3. Beograjski salon vina. V dveh dneh je salon obiskalo več kot 4.000 dejanskih ljubiteljev vina, predstavilo pa se jim je 90 vinarjev iz 20 najbolj vinskih drav z več kot 300 različnimi vini. In med vinarji so se zelo uspeno in odmevno predstavili tudi tirje slovenski druinski vinarji, člani Zdruenja druinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije: Hia Joannes Protner Botjan Protner (Vodole, Malečnik); Steyer vina Danilo Steyer (Plitvica, Apače); čurek vino Stojan čurek (Pleivo, Medana); Vinska klet Tilia Melita in Matja Lemut (Potoče, Dobrovlje), ob koncu pa se jim je na salonu pridruil e Vasja Čotar (Gorjansko, Komen). Zraven je bil tudi Agroind Vipava 1894 (Vipava) in Guerila Petrič (Ajdovčina).
In kot so oni s svojimi vini navduili ljubitelje vina, pa so tudi oni bili navdueni in zadovoljni, vsi po vrsti pa so napovedali nastop tudi na četrtem tovrstnem vinskem festivalu, ki bo prihodnje leto. Brez izjeme izredno topel, e kar navduen sprejem naih vinarjev in vin med obiskovalci se je pokazal tudi v tem, da so imeli vinarji le za las zadosti vina za pokuine. Ob nenehnem spraevanju o monosti nakupa vin kar tam na salonu, in netetih vpraanjih o dosegljivosti na srbskem in beograjskem triču, če vemo, da samo Beograd ima okoli 6.000 uradno registriranih restavracij, se po mojem mnenju kljub splonemu ekonomskemu poloaju v Srbiji ne gre odreči kosu pogače iz tega triča, ki je kot nam je vsem dobro znano in tudi dokazano, vedno znal uivati in e vedno uiva v dobri hrani in vrhunskih vinih. Glede na tokratno izkunjo in odzive lahko zaključimo le eno: Beograjski festival vina (April 2007) Pazi se, prihajamo!, besede so Bruna Gaberka, sekretarja Zdruenja druinskih vinogradnikov vinarjev Slovenije, po vrnitvi iz Beograda.
Besedilo Oste Bakal
