SLOVENSKA VINA NAVDUILA PUBLIKO IN STROKO
Koncertna dvorana Vatroslav Lisinski v hrvaki prestolnici Zagrebu je konec minulega tedna gostila izjemen vinarski dogodek.
Druba Zlati grozd iz Zagreba je namreč pripravila prvi festival vina, ki so ga poimenovali Vinska rapsodija – Vino.com 2006, na katerem so ob vseh najboljih hrvakih vinarjev in vinskih kleti, sodelovali tudi nekateri ugledni vinarji iz Francije, panije in Slovenije. Nae vinogradnike so na prvem tovrstnem festivalu v juni sosedi, zastopali samo povabljeni eminentni pridelovalci vrhunske vinske kapljice med njimi Stojan čurek (Medana, Gorika Brda) in Steyer vina Vinogradnitvo in vinarstvo Danilo Steyer (Plitvica, Radgonsko kapelske gorice).
Zanimivo je tudi, da je vstop na vinski festival bil brezplačen, vsakdo ki si je kupil degustacijski kozarec (cena: 75 kun) pa je lahko poskusil okoli 300 različnih vin. Festival vina Vino.com 2006 je gotovo najpomembneji vinskI dogodek v Zagrebu v letu, ki se izteka. Bila je to enkratna prilonost za vse občane, lastnike vinotek, gostince, hotelire, trgovce, sommeliere in vse druge, ki imajo radi vrhunska vina ali so kakorkoli povezani z njimi, da se neposredno srečajo z najbolj uglednimi hrvakimi in nekaterimi tujimi vinogradniki, ter se ob pokuini njihovih vin, z njimi pomenijo o tem ali onem. Na pultih vinarjev se je nalo okoli 300 vrhunskih vin, kozarec znanega proizvajalca riedel pa omogoča popolno uivanje v plemeniti vinski cvetici. Kaj takega se je prvič zgodilo na Hrvakem sploh, saj e nismo imeli taknega načina prezentacije vin. Naa elja je, da bi prireditev postala tradicionalna, saj je v svetu e uveljavljena tovrstna predstavitev vinske kapljice, na njej pa se poleg afirmacije vinarjev dviguje tudi vinska kultura na Hrvakem. Nenazadnje pa se na tovrstnem festivalu lahko bogatijo tudi vinske karte naih gostincev, nam je povedal direktor organizatorja festivala, drube Zlati grozd, prof. Ivan Dropuljić.
Posebnost zagrebkega festivala je bila tudi v tem, da je v Zagrebu prvič predstavljeno znamenito francosko rumeno vino Chateau Chalon. Gre za vino iz pokrajine Jura u Franciji, ki je izdelek tirih vinskih komun deele Jure. Vino je iz ene same sorte savagnona, njegova pridelava pa je izjemno zahtevna. e za grozdje je potrebno popolnoma laporasta prst, veliko sonca, začita od hladnih vetrov, na koncu pa izjemno pozorna vinifikacija svojstvena rumenim vinom. Ta namreč morajo dozorevati najmanj est let v lesenih sodih (bačvah), pod koico posebnih kvasovk (cvet), katera jih čiti od zraka in jim daje močno aromo oreha. Na koncu rumeno vino polnijo v "zdepaste" buteljke imenovane clavelin, v katerih se lahko hranijo tudi več kot stoletje, ne da bi izgubilo značilno aromo, čigav občutek v ustih je med najdaljimi.
Toda, ne le francosko rumeno, temveč so se na festivalu odlično odrezala tudi slovenska vina in vinogradniki, saj so, kot nam je ob vrnitvi povedal edini tajerski udeleenec Danilo Steyer, s svojo ponudbo navduili, tako strokovnjake kot tudi druge ljubitelje vrhunske kapljice. In zato se vsem petim slovenskim vinogradnikom obeta e večja prodaja njihovih izdelkov na hrvakem trgu.
BEsedilo: Oste Bakal
