V ČETRTEK BODO SADILI V KRČENEM VINOGRADU
Steyerjev ampelografski vinograd premore 128 različnih sort in klonov.
Na Plitvičkem Vrhu, tik ob glavni dravni cesti med Gornjo Radgono in Mariborom, v vinogradu druine Steyer, bo V četrtek, (7.6.07) znova izjemno ivahno in veselo.
V njihovem Ampelografskem vinogradu, enemu največjih tovrstnih vinogradov v Sloveniji, bo namreč spet na sporedu sajenje krčenega vinograda. To pomeni, da bodo znane osebnosti iz Slovenije in tujine, predvsem poslovni partnerji in prijatelji Steyerjevih postali botri izbranim trtam.
Vsekakor se bo ob sajenju v vinogradu, kjer imajo svoje trte mnogi znani in manj znani Slovenci in Slovenke, dogajalo e marsikaj zanimivega in prijetnega.
Kaj sploh pomeni ampelografski – ampelografija?
Ampelografija je veda, ki se ukvarja s proučevanjem sort oz. kultivarjev vinske trte. Ta izraz je prvič uporabil Sach leta 1661 v Leipzigu, znanstvene temelje sodobne ampelografije pa je postavil De Clemente leta 1807 pri svojem opisu andaluzijskih sort. Ampelografske kolekcije so začeli zasajati zato, da bi lahko proučevali različne kultivarje in jih primerjali med seboj, pa tudi zato, da bi uvedli določen red pri poimenovanju vinske trte.
Leta 1999 smo tudi pri nas uresničili idejo, da bi lahko v lastnem vinogradu opazovali več sort vinske trte. Tako smo zasadili zbirko ali kolekcijo 128 različnih sort in klonov. Zbrali smo večino tega, kar cepijo nai trsničarji, nekaj sort pa smo dobili iz Avstrije in Hrvake. Med slovenskimi naj omenim primorske sorte kot je malvazija, merlot, rebula, zelen, vitovska grganja, itd. Zasajene imamo tudi zanimive nemke sorte, ki pa e niso v rodnosti.: Cabernet mitos, dunkelfelder, dakapo, itd. Zbirko bomo e naprej dopolnjevali s sortami iz drugih vinogradnikih področij Evrope. Na cilj je zbrati čimveč zanimivih sort z vseh celin na svetu, tako da bo zbirka zanimiva za iri krog ljudi, ki si elijo izvedeti kaj več o vinski trti. Leta 2001 smo prvič pridelali tudi vino iz ampelografskega vrta in sicer ampelografsko belo in ampelografsko rdeče. Omenjeno leto 2001 je bilo vinski trti zelo naklonjeno, saj so tipične rdeče primorske sorte dosegle zelo visoke sladkorne stopnje. Vino, ki smo ga skrbno donegovali je po besedah vinskih strokovnjakov izredno kakovostno in zanimivo za pokunjo, pravi ugledni vinogradnik Danilo Steyer.
Junija 1999 pa so pri Steyerjevih zasadili tudi t.i. Krčeni vinograd, saj je bila vsaka trta krčena in je dobila svojega botra. Povabili so svoje prijatelje in poslovne partnerje, da posadijo svojo trto, za katero so se takrat kot botri zavezali, da jo bodo spremljali skozi njeno ivljenje, da jo bodo vsaj enkrat letno obiskali in jo skratka imeli radi. V letu 2002 jih je počastil s svojim obiskom tudi takratni predsednik drave Milan Kučan, ki je zasadil svojo trto v krčenem vinogradu in tako postal boter trte dieči traminec. V letu 2001 je krčeni vinograd obrodil prve grozde. Vsak boter je moral potrgati pridelek – grozdje s svoje trte, nato ga je stehtal in izmeril sladkorno stopnjo.
Tako smo izbrali in nagradili najbolje botre vinogradnike glede na doseen uspeh: boter z največjim pridelkom, boter z najvijo doseeno sladkorno stopnjo in na koncu e najboljega botra – vinogradnika, ki je dosegel optimalno razmerje med količino in kakovostjo pridelka, dodaja Danilo Steyer.
(ob)
