V torek, 28. 8. 2007, na vinogradniko-vinarski dan, je na 45. mednarodnem kmetijsko-ivilskem sejmu potekalo poleg podelitve vin najbolj uspenim vinogradnikom tudi več strokovnih posvetov.Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predstavilo predlog reforme trga z vinom.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije pa je na temo vinske reforme pripravila aktualni sejemski pogovor.
Na predstavitvi evropske vinske reforme so povedali, da je Evropa največja proizvajalka in največja porabnica vina. Je tudi največja izvoznica (vrednost lanskega izvoza je bila 5,5 milijarde evrov) in uvoznica vina na svetu. 20 odstotkov preseka proizvodnje nad porabo pa teko najde prodajne poti. V zadnjih letih izjemno, skoraj podvojeno, raste izvoz ZDA (Kalifornije), Čila, Nove Zelandije, Avstralije. Kot pravi Markus Klingler iz direktorata za kmetijstvo in prehrano evropske komisije, so se teave s preseki samo povečale. Zato so po prepričanju komisije nujne spremembe, ki bodo pripeljale do večje konkurenčnosti evropskega vina, do uravnoteene ponudbe in povpraevanja, do ohranitve in okrepitve evropske tradicije pridelovanja najboljih svetovnih vin. "Presekov manj kakovostnih vin, ki jih v velikih količinah pridelujejo v določenih območjih Evrope zato, da gredo v destilacijo, ni več mogoče ohranjati z denarjem evropskih davkoplačevalcev. Zato elimo vinogradnike povrine na teh področjih krčiti in zato prvotno predlagana krčitev 400.000 hektarov vinogradov, ki je zdaj prepolovljena na 200.000. Kako bo na koncu, bomo videli. Vsekakor pa bodo krčitve, ki pa naj bi ostale v domeni drav članic, saj te tudi najbolj vedo, katera območja niso primerna za proizvodnjo,"je poudaril Klingler. In e, da bo z reformo in predvidenim finančnim okvirom dravam članicam tudi prepučeno, da z naborom ukrepov same določijo izvedbo reforme.
Kot meni Emil Erjavec na okrogli mizi KGZS bi morali v branjenju interesov slovenske pridelave vina "odločno kdaj reči tudi ne".
