3. SLOVENSKI VINOGRADNIKO VINARSKI KONGRES JE KONČAN
Zaključni dokument je jasno sporočilo stroki in kmetijski politiki!
Izhodiča sklepov 3. SVVK:
Vinogradnitvo je v Sloveniji pomembna kmetijska in gospodarska panoga, z dolgoletno tradicijo, ki zlasti na strmih območjih skrbi za ohranjanje poseljenosti in urejenost kulturne krajine ter ima neposredni vpliv na prostorsko urejenost podeelja in na razvoj turizma.
1. V oblikovanje in izvajanje ukrepov povezanih z reformo trga z vinom ter spremembe skupne kmetijske politike s področja vinogradnitva in vinarstva morajo biti vključeni vsi glavni akterji tega področja. Vsi ukrepi v zvezi z reformo naj bodo vinogradniku prijazni.
2. Pripraviti strokovne podlage za prilagajanje slovenskega vinogradnitva in vinarstva na podnebne spremembe.
3. Pripraviti poslovno okolje, ki bi povečalo prepotreben obseg obnove vinogradov, tudi na ekonomsko manj uspenih vinorodnih območjih.
Predlagamo nekatere ukrepe:
sodelovati pri oblikovanju programov povezanih z razvojem podeelja, ki omogočajo neposredno in posredno črpanje denarja za vinogradnitvo in vinarstvo iz teh programov.
na osnovi tipičnosti posameznih vinorodnih okoliev izdelati trenjske strategije, ki naj odigrajo glavno vlogo v prodaji vin iz tega okolia in temu prilagoditi ostale aktivnosti (ustanavljanje konzorcijev).
stimulirati dolgoročno samooskrbo z genetsko in zdravstveno preverjenim sadilnim materialom in s tem vzdrevati obstoječi nivo domače trsničarske pridelave.
za ohranitev vinogradnitva na ekstremno zahtevnih legah (strmina nad 30 %, konfiguracija terena, Kras) ter obnovo le-teh, bi se morala poleg Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vključevati tudi ostala ministrstva, ki skrbijo za skladen regionalni razvoj, za demografska in socialna področja in ohranjanje krajine.
pri rekonstrukciji obstoječih teras v mikro-terase, je potrebno upotevati teavnost oz. stroek naprave, ne glede ali so bile e prej terase ali ne.
Na vseh vinogradnikih povrinah, tudi na manjih, upotevati predpisano količino pridelka/ha in doseči sledljivost prodaje pridelka povezane z vpisom v register.
Za zagotovitev obstoječih vinogradnikih povrin in izboljanje strukture vinogradov je potrebno v naslednjih petih letih obnoviti od 2500 – 3000 ha vinogradov.
Narediti nadgradnjo rajonizacije vinogradnikih leg vključno z elaboratom o rajonizaciji in z vrednotenjem vinorodnih leg.
S pomočjo nadzora in pristojnosti inpekcijskih slub je potrebno doseči vpis vseh vinogradov v register pridelovalcev grozdja in vina (RPGV).
4. Zahteva se, da se pri pridobivanju subvencij vinogradnitvo sprejema enakopravno z ostalimi kmetijskimi panogami (upravičenost povrin za dodelitev plačilnih pravic) in enakovrednosti izplačil IPV in EKO, SKOP in KOP ukrepov, znotraj vseh kmetijskih panog in se omogoči prehod iz SKOP v KOP.
5. Vzpostavitev povezav raziskovalne, svetovalne in izobraevalne dejavnosti na področju vinogradnitva in vinarstva ter zainteresiranih pridelovalcev. Namen povezav je hitro reevanje aktualnih strokovnih vpraanj in optimiranje tehnolokih procesov v vinogradu in kleti. Povečati obseg vlaganj v raziskovalno dejavnost.
6. Poskrbeti za dvig zaupanja potronika posameznim segmentom pridelave:
– vzpostavitev dobrih strokovnih podlag za promocijo vin iz nekonvencionalne (integrirane in ekoloke) pridelave grozdja. Te naj temeljijo predvsem na nadgradnji tehnolokih ukrepov in kontrole določitev parametrov kakovosti, ki jim naj vina zadostijo.
– vzpostavitev čim boljega sistema za varovanje geografskega porekla vin s posebnim oznakami.
– imeti pravico obvečanja iroke javnosti o pozitivnih zdravstvenih učinkih zmernega uivanja kakovostnega vina.
