Zasedalo je Združenje slovenskega reda vitezov vina

MEDSE SO SPREJELI OSEM NOVIH ČLANOV
Trenutno je v Sloveniji skupaj 96 članic in članov omenjenega viteškega združenja; Med člani, od vinogradnikov, do gospodarstvenikov, politikov, pevcev, vinskih kraljic, akademikov; Tudi Štefan Pavlinjek med vinskimi vitezi;
Izjemno slovesno in svečano je bilo minulo soboto (1.12.), torej tik pred prvo adventno nedeljo, ter tri dni pred sv. Barbaro, in štiri dni pred sv. Miklavžem. Združenje slovenskega reda vitezov vina, ki deluje v osmih omizjih po vsej državi, in ki je leta 2004 nastalo iz nekdanjega konzulata Evropskega (Gradiščansko – Panonski) reda vitezov vina, je namreč v Grand hotelu Metropol v Portorožu, imelo tradicionalno. 5. letno ťViteško slovesnostŤ. Na slovesnosti, katero so pripravili vitezi Primorskega omizja, in katero so popestrili s posebnim kulturnim programom, ter vrhunsko vinsko kapljico in kulinaričnimi dobrotami, je dosedanjih 88 članic in članov, medse sprejelo še šest članov in dve članici. Hkrati pa so nekaj dosedanjih vitezov povzdignili, in sicer: 11 jih je napredovalo iz pripravnika v viteza II. reda, trije iz viteza II. reda, v viteza I. reda ter en (Franc Škrobar) iz viteza 1. reda v Viteza vina.

In med novo sprejetimi, enako kot med dosedanjimi vitezi vina, so namreč prav vsi sloji prebivalstva, kajti kot je v pozdravnem nagovoru dejal ambasador Slovenskega viteškega reda Milan Kneževič, v njihovem združenju ni razlik. In zato ne preseneča, da so med njimi: vinogradniki, podjetniki, gospodarstveniki, politiki, kulturniki, doktorji in magistri znanosti, torej mnogi javni, znani in manj znani državljani, ki častijo vino kot nekaj svetega. Med tokrat sprejetimi vitezi pripravniki je tudi predsednik UO Obrtne zbornice Slovenije, Štefan Pavlinjek, ki je mimogrede letos postal tudi eden štirih slovenskih dobitnikov priznanja ťNaj menedžer jugovzhodne EvropeŤ. Tako je Pavlinjek drugi vinski vitez iz vrst slovenskih obrtnikov, saj je tokrat iz viteza pripravnika v viteza II. reda napredoval Zlatko Borak, sicer predsednik Sekcije trgovcev OOZ Gornja Radgona in član UO Sekcije trgovcev OZS.

V svojem nagovoru na slovesnosti je ambasador Kneževič med drugim povedal, da je v združenju trenutno blizu 100 članic in članov, kar je nekje dobra polovica, načrtovanega članstva. Z zadovoljstvom je zato ugotovil, da so medse sprejeli še osem članic in članov, hkrati je bil vesel, da se je tokratne viteške svečanosti udeležilo tako veliko število „starih“ članic in članov, saj jih je bilo nad 70. Na ťViteški slovesnostiŤ v Metropolu so predstavili tudi tretjo knjigo povezano z vinom, kajti med poslanstvi vinskih vitezov je tudi izdajanje strokovnih knjig povezanih s kulinariko in vinom. In medtem ko so v letu 2005 izdali knjigo: Pesmi v čast vinu in domovini, lani (2006): Tartufi in vino, pa je letos predstavljena knjiga: Vino v starih slovenskih jedeh.

Na zanimivi in prijetni viteški slovesnosti v Portorožu smo lahko slišali tudi veliko lepih zanimivosti povezanih z vinom, kar tudi ne preseneča, saj so bili zraven sami vitezi. A vino je bilo najprej namenjeno le bogovom. To je namreč zgodba o velikanih, ki so dozorevali v sodih, o druženju z njimi, o civilizaciji, ki svoja leta šteje v tisočletjih. Vino tudi odslikava vzajemni odnos vinogradnika – vinarja in ljubitelja vina. Je izpoved enega in drugega o tej čudežni pijači, ki spremlja človeka od vekomaj. Vino, ki je pesem zemlje, naj bo darilo osebi, ki v kozarcu vina ne vidi le tekočine, morda zazna še vonj in okus, ampak ji pomeni nekaj več, osebi, ki zna ceniti trud vinogradnika in skrb kletarja; osebi, ki v vinu odkriva življenje od zemlje in trte do človeka, do prijateljev, ki jih spoznava ob vinu, zakaj vino ni rado samo. Zgodba o vinu pa je zgodba o človeku. Vino spremlja vse poti človeške ustvarjalnosti, človekovega hotenja po lepem, po tradiciji in viziji jutrišnjega dne. Zdaj je vino pesem, zdaj podoba na platnu, zdaj beseda na papirju, zdaj izpoved v veselju in žalosti, zdaj dogodek, ki postaja z umetniškim delom nesmrten; Vino blagoslovi vsako jed ter ťvino je dobro že samo po sebi, ali vleče nase tudi druge dobre reči: ljubice, godce, ples, petje in vsako drugo veselje. Izvedeli smo, tudi, da je pred natanko 163 leti, davnega leta 1844, Matija Vertovec napisal prvo strokovno knjigo o pridelavi vina: Vinoreja. Pred natanko 33 leti, torej leta 1974 pa se je v okviru Mednarodnega kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni pričelo slovensko ocenjevanje vin.
Besedilo in foto: Oste Bakal

TEMELJNA NAČELA REDA VITEZOV VINA

Viteški red deluje na kulturno – družbenem področju, neobremenjeno z verskimi, političnimi, gospodarskimi in stanovskimi interesi zaradi:
1. Negovanja, dviganja in širjenja vinske kulture in z njo povezanih dejavnosti,
2. Posredovanja znanstvenih spoznanj o vinu,
3. Čaščenja in razglašanja plemenitih vin, ter pospeševanja najboljših lastnosti teh vin,
4. Priznanja vrednot krščanske kulture, ter podpiranja socialne in karitativne dejavnosti,
5. Zavzemanja za vse lepo, dobro in resnično, za idealne vrednote, žlahtno duhovnost in viteško prijateljstvo in
6. Vsi zapriseženci viteškega reda so stanovsko enakopravni, vsak zapriseženec: hospes – pripravnik, svetnik, sodnik in vitez, je s svojim vstopom v viteški red dolžen v zasebnem, službenem, pa tudi v javnem delovanju stremeti k uresničevanju plemenitih ciljev reda in v redu tudi aktivno sodelovati.
(ob)