VINOGRADNIKI IMAJO PRECEJ MONOSTI ZA EVROPSKA SREDSTVA
Zveza drutev vinogradnikov in vinarjev Slovenije – VINIS je danes v okviru dogajanja na 46. mednarodnem kmetijsko ivilskem sejmu v Gornji Radgoni pripravila posvet o pridobivanju finančnih sredstev iz dravnih in evropskih skladov za izgradnjo vinskih kleti, degustacijskih sob in nabavo kletarske opreme in vinogradnike mehanizacije ter posvet o prodaji vina doma in v tuje drave.
Vinogradniki, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in v register pridelovalcev grozdja in vina ter so sodelovali na prvem razpisu za sredstva za razvoj podeelja v letih 2007 – 2013, bodo kmalu imeli novo monost kandidiranja za nepovratna sredstva iz tega programa. Na prvem razpisu so bili pri ukrepu 123 dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom prav vinogradniki precej uspeni, saj so dobili več kot 42 odstotkov vseh sredstev, razdeljenih za ta ukrep.
Predstavnica MKGP Ana Ručna je napovedala, da lahko nov razpis, ki bo sektorsko razdeljen, pričakujejo e konec septembra. al se bodo morali vinogradniki in vinarji, ki se pripravljajo na investicijo v svojo dejavnost, skoraj zagotovo z ločenimi vlogami in poslovnimi načrti prijaviti za dva ali tri ukrepe, saj bo znova ločeno financiranje dodajanja vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom (ta ukrep podpira tudi gradnjo vinskih kleti in nakup tehnoloke opreme), posodabljanje kmetijskih gospodarstev (za vinogradniko mehanizacijo) in diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti na podeelju (za gradnjo in ureditev degustacijskih sob). Na ministrstvu za kmetijstvo si sedaj prizadevajo, da bi s svojimi projekti vinogradniki za sredstva iz različnih ukrepov kandidirali samo z eno vlogo in poslovnim načrtom, a za sedaj to ni mogoče, je dejala Ana Ručna.
V nadaljevanju je Tjaa Kos, ki je bila Vinska kraljica Slovenije v letu 2002, sedaj pa se aktivno ukvarja s pridelavo in promocijo vina, spregovorila o monostih prodaje slovenskega vina doma in na tujem. Ovir na poti uspene prodaje je pri nas e veliko, je ugotovila. Največja teava so razdrobljenost vinogradnitva, visoki proizvodni stroki, nizke odkupne cene grozdja… Prednosti pa so visoka kakovost slovenskih vin, sortna raznolikost in dejstvo, da majhni vinarji e ne obvladajo trenja vina. Za povečano prodajo pa bo treba iskati trne nie, kot so ekoloka pridelava, ustrezneje oglaevanje, promocija avtohtonih sort …
