RADGONSKE GORICE KREPIJO PRISOTNOST NA HRVAKEM
Največji slovenski proizvajalec penin podpisal pogodbo s hrvakim distributerjemStudiem G3 d.o.o.; Posel vreden 200.000,00 evrov
Druba Radgonske gorice d.d. je s hrvakim uvoznikom in distributerjem alkoholnih in brezalkoholnih pijač Studio G3 d.o.o. iz Zagreba podpisala pogodbo o distribuciji njenih proizvodov na hrvakem trgu. Podpis pogodbe predvideva, da bodo Radgonske gorice s sodelovanjem Studia G3 posredovale na hrvaki trg 30.000 steklenic preteno penin letno, distributerska pogodba pa je vredna 200.000,00 evrov. Omenjena podpisana pogodba je del načrtovanih projektov drube, ki predvidevajo povečanje delea izvoza iz Radgonskih goric d.d., kot največjega proizvajalca penin in drube z najdaljo ampanjsko tradicijo na slovenskem.
V Sloveniji Radgonske gorice d.d. veljajo za priznanega proizvajalca odličnih in prestinih penin ter vrhunskih buteljčnih vin. Vedno bolj se uveljavljajo kot ugledna Hia penin. Ponaajo se z najdaljo tradicijo proizvodnje penin na Slovenskem, saj Zlato radgonsko penino polnijo neprekinjeno e vse od leta 1852. Na slovenskem trgu dosegajo odlične rezultate. Prodaja penin drube stalno narača, e danes posedujejo največji, 60 odstotni trni dele. Najbolje rezultate dosegajo s Srebrno radgonsko penino in Zlato radgonsko penino. V poslovnem letu 2007 so tako prodali 948.483 steklenic Srebrne radgonske penine in 257.425 steklenic Zlate radgonske penine, kar je za 28,1 oz. 37,5 odstotkov več kot v letu 2006. Tudi prodaja vin ne zaostaja. V letu 2007 so prodali 224.993 steklenic buteljčnih vin in 1.236.423 steklenic vina Janevec, ki je e leta najbolj prodajano vino na Slovenskem. Podobno rast pričakujejo tudi konec letonjega poslovnega leta. Indeksi finančne in količinske prodaje za prvo polovico leta namreč kaejo dvig za 115 indeksnih točk za finančno oz. 110 indeksnih točk za količinsko rast.
Druba Radgonske gorice d.d., ki zaposluje 118 ljudi, in katere direktor je Borut Cvetkovič, se iri tudi na tuja triča. S svojimi proizvodi so prisotni na severnoamerikem, danskem, vedskem, nemkem, avstrijskem, italijanskem in japonskem trgu. Moč jih je najti na trgih bive skupne drave (Hrvaka, BiH, Črna gora, Srbija), od nedavnega pa tudi na Čekem in Slovakem.
Na vseh tujih trgih s svojimi izdelki dosegajo dobre trne rezultate, si pa kljub temu elijo iritve e na nove tuje trge. Na e obstoječih tujih trgih pa si, tako kot doma, elijo nenehnih izboljanj prodajnih rezultatov in s tem delea izvoza.
Besedilo in foto: O.B.
