Jabošnica – kükla

Na Stari gori so pripravili izjemen etno dogodek, kjer so pokazali, kako se je v Slovenskih goricah in Pomurju nekoč pripravljala jabolčnik; Iz bio (neškropljenih) jabolk je nastala enkratna pijača…KAKO SO NEKOČ DELALI JABOLČNIK (KÜKLO, TOLKANCO…)?

Številna turistična in druga društva po državi so že zdavnaj dojela, kako pomembno in zlasti za ljudi je zanimivo ohranjanje različnih starih kmečkih običajev in opravil. In dokler so slednja starejšim dobrodošla za obujanje spominov na preteklost, pa je mladim zanimivo videti, kaj so nekoč počeli njihovi predniki. In sedaj je TD Sveti Jurij ob Ščavnici, poleg svoje tradicionalne žetve in košnje po starem, ter še nekaterih etnoloških prireditve, pripravilo še eno izjemno zanimivo dogajanje.

Ob znameniti cerkvi sv. Duha, edinstvenem mlinu na veter ter pod stoletnih drevesih na Stari gori, so namreč pripravili prvo prireditev, katero so poimenovali „kučenje jabolk“, ko so iz jabolk izdelovali jabolčnik (prleško: jabošnica ali kükla, osrednjeslovensko: tolkanca…).

Na stari leseni preši so mnogim prisotnim, mladim in starim, od blizu in daleč, prikazali kmečki običaj kakšnega se spominjajo le najstarejši še živeči ljudje na tem območju, in sicer kako so naši predniki z trdim delom „kukli“ jabolka in jih nato stisnili za jabolčnik, ki je v preteklosti bila kot osnovna pijača pri vseh kmečkih opravilih čez celo leto. Ob tem so iz tropin ki je ostanek pri proizvodnji jabolčnika, izdelovali domači jabolčni kis, nekaj so uporabili za kisanje repe, ostalo pa za pridobivanje šnopca. In naj kdo reče, da naši predniki niso bili iznajdljivi in pridni, tako da so uporabili vse kar jim je narava ponudila. Ob vsem so se lepo imeli in zdravo živeli, saj ničesar niso škropili. Zato pa so tudi tokrat na Stari gori za pridelavo jabolčnika uporabili samo neškropljena (torej: bio) jabolka, o čem nam je razlagal neutrudni predsednik TD Sveti Jurij ob Ščavnici, Janez Mir, sicer tudi ugledni podjetnik, ki se ukvarja z domačo in umetnostno obrtjo.

„Najprej smo nabrana jabolka vsipali na lesen prešni pod kje so jih prešarji z lesenimi pehi stukji (stolkli), stisnili ali zmečkali. Nato so naredili koš iz lesenih obročev v katerega so spravljali natučena jabolka. Ko je bil koš poln oziroma vse jabolka stučena so koš pokrili z gverami na njih postavili pehe in začeli stiskati. Vse skupaj se stiska zelo počasi, da lahko sok enakomerno izteka tako dolgo dokler se ne obesi vaga. Ko ni več vage se koš razdere in se preloži potem se postopek z prešanjem ponovi. Zanimivo je to da so prešarji bosi, da si med tučejon nagajajo, če ker lehko kerega z pehom vdari po prstih ali pa ga sune v koš“, je med drugim dejal Mir, ki je za zadovoljstvom poudaril, da so se jim na prireditvi, pridružila tudi skupina „Kunštni Prleki“ iz Ljutomera, ki je popestrila dogajanje in pa posnela nekaj materiala za lastno produkcijo, ter člani TD Babinci, ki so imeli Martinovo kolesarjenje. In vsi so videli, kako je nateklo veliko okusnega in zdravega jabolčnika, ki sicer sodi med brezalkoholne pijače, a ga se je kljub temu moram poaziti.

Seveda na enkratni prireditvi, ki jo bodo ponovili tudi prihodnje leto, so bili tudi člani in aktivisti TD Sveti Jurij ob Ščavnici, občani in gostje manjkal pa ni niti domači župan Anton Slana. Na sami prireditvi ni manjkalo domačih dobrot in dobre kapljice, kajti po opravljenem delu je sledilo veselo druženje v prostorih TD Sv. Jurij, ki bodo v prihodnjih dneh temeljito obnovljeni, kajti občina je zagotovila sredstva za obnovo bivše osnovne šole na Stari gori. „Znova se je potrdilo, da je druženje med ljudmi, zlasti ob takšnih etnoloških prireditvah vedno dobrodošlo. Ob takšnih priložnostih se lahko vsi veliko naučimo in spoznamo pozabljena kmečka opravila. To je tudi velika priložnost da otroci spoznajo način življenja nekoč, ko še ni bilo računalnikov, televizij, igric…Ob vsem pa dobimo tudi zdravilo (jabolčnik), katerega priporočajo zdravniki za boljše življenje“, so poudarjali „Künštni Prleki“, Pepek, Nandek in Milan, ki so na sami prireditvi naredili še posebej prijetno vzdušje.

Oste Bakal