Počastili so prvo rez vinske trte; Nad 60 pohodnikov je uivalo v idiličnih (snanih) Lendavskih goricah, e zlasti v tevilnih tamkajnjih vinskih kleteh.
V organizaciji Drutva vinogradnikov in sadjarjev Lendava ter Drutva vinogradnikov in sadjarjev Hotiza, čigava predsednika sta Marika Feher oz. Martin Horvat, je minulo soboto, zadnji dan letonjega januarja, potekal 2. Blaev (Blakov) pohod po vinogradih Lendavskih goricah. V pravem idiličnem zimskem času, ko so vinogradi in kleti Lendavskih goric v celoti pod snegom, je nad 60 vinogradnikov in sadjarjev z lendavskega območja, uivalo v naravi, posebej pa v tevilnih kleteh, kjer so dobro jedili in pili odlično kapljico. Na dva sv. Blaa so pohodniki, kot je to običaj na skrajnjem severovzhodu drave, počastili tudi prvo rezanje vinske trte v novem letu.
Na drugi Blaev pohod je potrdil, da smo se lani pravilno odločili, da bomo dva drutva skupaj sodelovala tudi v zimskem času. Lepo je če se druimo, izmenjujemo izkunje in si tako pomagamo. Večinoma se med sabo poznamo in zato je e bolje, da se razumemo in sodelujemo. Vse je lepo in zanimivo, e posebej letos, ko je kar veliko snega povsod okrog nas, nam je povedala Marika Feher, predsednica Drutva vinogradnikov in sadjarjev Lendava ter kmetijska svetovalka KGZ Murska Sobota. Dodala nam je tudi, da je v obeh drutvih skoraj 150 članic in članov, ter da lendavsko drutvo deluje e 18, hotiko pa pet let.
Kot rečeno, med pohodom so se udeleenci zaustavili v večih kleteh, posebej prisrčno pa je bilo na izletniki kmetiji Doris, ki je prva začela delovati v Lendavskih goricah, ter ob koncu pri vinogradniki kleti Smejevih, kjer so veliko jedli in posebej pili. A so med pohodom le skurili vse čezmerne kalorije.
KDO JE SVETI BLA?
O ivljenju tega, e danes izjemno priljubljenega svetnika, pripovedujejo predvsem legende, ki pa skrivajo v sebi, če drugega ne, vsaj zgodovinsko jedro. Sprva naj bi bil zdravnik, kasneje pa je, e mlad, postal kof v Armeniji v mestu Sebaste, v bliini katerega je bil po vsej verjetnosti tudi rojen v 3. stoletju. Pred hudim preganjanjem cesarja Licinija se je najprej zatekel v argejsko gorovje in tam ivel v skalnati votlini. Tu so mu delale drubo divje ivali, ki pa jih je kof s svojo milino in skrbjo ukrotil. Kasneje, ko so mu bili preganjalci e na sledi in mu je Kristus v molitvi razodel, da je čas za mučenitvo, pa se je Bla sam pustil prijeti in odvesti v ječo. Tu je pogumno, tudi z očitnimi čudei, do zadnjega branil svojo vero. Tako ga je npr. cesarjev namestnik Agrikolaj ukazal vreči v jezero, Bla pa je vodo blagoslovil in se po njej sprehajal kakor po suhi zemlji. Po hudem mučenitvu, ko so krvniki njegovo telo razmesarili z eleznimi glavniki, je bil na koncu obglavljen, pobona ena Olivija pa ga je z vsem častmi pokopala.
Ime sv. Blaa (za Hrvate je sv. Vlaho zavetnik mesta Dubrovnik), izpeljujejo iz grkega pridevnika blaisos, kar pomeni: tisti, ťki ima ukrivljene noge navzvenŤ, oz. latinskega blaesus: ťjecljav, sesljavŤ. Ime torej prvotno pomeni neko telesno hibo. Rodil se je bogatim in plemenitim starem in bil e v otrotvu deleen krčanske vzgoje, umrl pa je leta 316 v mestu Sebaste v Armeniji (danes Turčija). Je zavetnik: zdravnikov, trgovcev z volno, čevljarjev, krojačev, mavčarjev, tkalcev; domačih ivali in konj; k njemu se zatekajo po pomoč proti boleznim grla in drugim boleznim; za dobro spoved; je eden od tirinajstih pripronjikov v stiski. Najbolj znan čude, zaradi katerega slovi kot pripronjik zoper bolezni v grlu, se je zgodil, ko je pred Blaa padla vdova in ga prosila, naj njenega sina edinca, ki se mu je v grlu zataknila ribja kost, rei gotove smrti. Sveti Bla je nekoliko pomolil, dečka blagoslovil in ga ozdravljenega vrnil materi. Cerkev na god svetega Blaa (3.2.) podeljuje poseben blagoslov. Verniku poloi pod vrat prekriani sveči in moli, da bi ga pripronja svetega Blaa varovala zla in bolezni v grlu. al je ta ťblaev egenŤ neupravičeno dobil slabalni prizvok. Vremenski pregovori, povezani z njegovim godom pravijo: ťČe je na Blaevo oblačno, nadejaj se dobre letine. Na svečnico in Blaevo lepo, veliko v jeseni vina bo.Ť
Besedilo in foto: (O.B.)
