Iztok Klenar, glavni enolog in član uprave kleti Vinakoper: "V dnevih tradicionalnega simpozija o malvaziji elim tako proizvajalcem, kot uivalcem vina, veliko zgodb, srečnih kontaktov, ki bodo pripeljali predvsem do pomembnega razvoja vinogradnitva in vinarstva nae Slovenske Istre.
V zadnjih letih je postalo vino del navad in običajev e kar na svetovni ravni. Prav gotovo ni teko deliti navduenja in strasti za ta izjemene proizvod, za njegovo tisočletno zgodovino, za tradicijo, za emocije in za sposobnost druenja, ki jo nosi v sebi. Vino je predvsem tudi velik svetovni trg kapitalskih razsenosti in potronje, ki zadeva stotine milijonov porabnikov in tisoče podjetij primarnega sektorja, industrije in storitev. Danes vinarstvo doivlja obdobje globokih sprememb, tako kar zadeva geografski vidik, kakor tudi porabo, proizvodnjo in pomembne dejavnike na samem trgu. Potronja se na svetovni ravni zmanjuje in usmerja proti novim trgom. Zmanjuje se potronja manj kakovostnega vina, veča pa potronja premium proizvodov. Povečuje se potronja v lokalih in zmanjuje potronja na domu. Zmanjuje se dele uivalcev vina starejega demografskega razreda, povečuje pa se prodor med mlajo generacijo in med enskami.
Na drugi strani pa je izjemno pomembna vloga enologa, njegova profesionalnost in uveljavljenost kot strateg, najsi gre za spoznavanje terroarja, nege vinske trte, enolokih postopkov, nege in stabilizacije vina, komunikacije s potronikom in vzpostavitvi trnih prijemov. Ne zadostuje več samo pridelati vino, potrebno je odkriti kako in komu prodati. Zelo velik argument je kvaliteta, kateremu pa je potrebno dodati nov parameter cene. Idealno razmerje med kvaliteto in ceno daje potroniku občutek, da je kupil dobro.
V srediču tega dogajanja je danes na potronik. Potronik novega tisočletja ni omahljiv, manj zvest, temveč je v resnici dozorel, preračunava, primerja, spoznava, je hedonist, ki da nekaj nase in na svoj ivljenjski stil.
Dananji pristop do potronika zahteva drugačne strategije, kot tiste, na katere smo bili navajeni, e posebej na nivoju komuniciranja. Pri komuiciranju vina ni več aktualno tehnično opisovanje, ki potronika e skoraj odbije. Ni več direktne povezave s teritorijem in proizvajalcem. Moderni potronik eli vino, ki ga uiva z vsem spotovanjem vkomponirati v njegov stil ivljenja, zanj je vino in vse okoli vina bolj zabava. Eden izmed večjih teav enoloke zgodbe je, da bi vino z enostavnejimi pristopi izgubilo svojo mističnost in arm. Odgovor za to je marketinko pravilo, da so uspene zgodbe tiste, ki uspejo vzdrevati komunikacijo s trgom, z razumljivimi pričakovanji in seveda potrjeno od potronika. Večina slovenskih proizvajalcev vina je slabo ali povrno orientirana v marketing in komunikacije. Zavedam se, da je izredno teko vzpodbuditi optimalno marketinko strategijo in komunikacijo na domačem in internacionalnem nivoju brez proizvodnje, ki lahko to zgodbo finančno pokriva. Če proizvede 10.000 steklenic vina praktično ni mono tekmovati na internacionalnem trgu, tekmovati z ostalimi blagovnimi znamkami na domačem trgu, kajti razumeti moramo, da obe tekmovanji zahtevata zmago, ne pa samo sodelovanje. Večina slovenskih proizvajalcev preivi preveč časa sami med seboj, v stalni debati o kvaliteti in komercialnih problemih, hkrati pa prodajajo svoje vino istim malotevilnim potronikom. Pogovori običajno tečejo v smeri leg, kislin v vinu, poziciji vinograda in virtualnih vinifikaci, namesto zgodbe o njihovem vinu. Dananji potronik eli romantičnost, doivetje in zabavo, ni več časa za informacijo o biolokem razkisu ali koliko časa vino zori v bariku, potronik se ne zaljubi v nae vino zaradi posebnega laboratorija. Večina potronikov ne pozna imen različnih leg, mikrolokacij, ne pozna začite vinogradnikega porekla, ne razume geografskih leg v smislu odnosa z kulturo, tipično hrano in vinom. Vse to lahko zaokroimo z enostavno zgodbo, z razumljivim sporočilom s kratkimi stavki, samo to, kar je pomembno. Na namen ni povedati, da v nai Istri uspeva malvazija ali kakrna druga sorta, ampak pričarati zgodbo, romantičnost, kot na primer ťpod istrskim soncemŤ, ťv objemu Slovenske IstreŤ, ťPravljica o refokuŤ itd. Kajti vedno bolj očitno je, da so geografski okolii veliko premajhni, preveč konzervativni, preveč neorganizirani in nimajo kapacitete, da postanejo neke vrste blagovna znamka. Teko povedo, v smislu komercializacije in promocije, zgodbo, ki bo naredila vtis.Vse premalo se povezujemo z naimi poeti, pisatelji, slikarji, glasbeniki, ki vsak po svoje o temu piejo, riejo in skladajo. Vendar pa na tem mestu – hvala jim.
Velika prilonost v Slovenski Istri je vinski turizem, vendar moramo najprej razumeti, kaj si vinski turist eli in kaj pričakuje. Za kvaliteten razvoj vinskega turizma je pomemben predvsem čas, odprta baza proizvajalcev in razmiljanje regije, v smislu zmonosti kreacij in oblikovanja uspene blagovne znamke. Res je, da si vinski turist eli bolje spoznati vino, vendar je njegov primarni interes preiveti lepe trenutke na odprtem, v naravi, v ruralnem okolju, s svojimi druinami in prijatelji. elijo preiveti eno izkunjo, neke vrste ťdolce vitaŤ njihovih dni iz bolj umirjenih časov. Predvsem pa si ne elijo direktnega in napadalnega izobraevanja, tem o zmernem uivanju vina, ne elijo tečajev o degustaciji vina ali seminarjev o proizvodnji, ičejo nekaj zanimivega, kar lahko prenesejo in ponovno doivijo na svojih večerjah s prijatelji. elijo si srečati lastnike in enologe, s katerimi preivijo in doivijo interesantne trenutke in njihove zgodbe, ne pa suhoparne predstavitve vin in kleti. Na koncu si pa elijo e odnesti domov nekaj posebnih vin, ki niso dosegljiva v običajnih distribucijskih kanalih. Vinski turist si eli predvsem čimbolj osebnega stika z vinskim svetom.
V dnevih tradicionalnega simpozija o malvaziji elim tako proizvajalcem, kot uivalcem vina, veliko zgodb, srečnih kontaktov, ki bodo pripeljali predvsem do pomembnega razvoja vinogradnitva in vinarstva nae Slovenske Istre."
Spletna stran 11. festival ťMalvazija, lahtni okus Mediterana 2009Ť
– www.malvazija.info/
