Kaj vse se skriva v velikonočni koarici?
VELIKONOČNI BLAGOSLOV JEDI IMA POSEBNO SIMBOLIKO
Velika noč je največji krčanski praznik. To je dan, ko se verniki in vsi drugi spominjamo največjega čudea in temelja krčanske vere – vstajenja Jezusa Kristusa od mrtvih. Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere, ki je preseni Boji dar. Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odreil, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v naem ivljenju, ampak nam je Jezus odprl pot v večno ivljenje. Jezus je v svojem zemeljskem ivljenju večkrat napovedal svojo smrt in vstajenje od mrtvih. Kristjani verujejo v Jezusovo vstajenje na osnovi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnostŤ, poudarjajo krčanski duhovniki.
In v okviru velikonočnega praznovanja, ima pomembno vlogo tudi velika sobota. Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki, ne le po farnih cerkvah temveč praktično po vseh krajih svoje upnije, blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki blagoslovijo svoje domove. Na velikonočnem ognju gospodinje pripravljajo velikonočne dobrote. Sobota je dan celodnevnega čačenja Jezusa v Bojem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Velikonočni blagoslov jedil ima posebno simboliko. Sicer pa, velikonočno praznovanje začnemo zvečer s slovesnim bogoslujem, pri katerem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa in krstno bogosluje oziroma obnovitev krstnih obljub. Pri sv. mai berejo večje tevilo svetopisemskih besedil, ki imajo globok pomen za odreenjsko zgodovino.
Kot rečeno, na velikonočno soboto poteka blagoslov (egnanje) jedil, ki so se v starih časih zloila v jerbas – ta se je nosil na glavi na posebnem svitku. Hrana se je pokrila z lepo izvezenim prtičkom. Včasih so jerbas k egnu nosila dekleta, ponavadi najstareja neporočena hči pri hii. iva je bila vraa, da se bo tisto leto prvo omoilo dekle, ki prvo pride od blagoslova domov. In se je rado zgodilo, da je bila elja (po poroki) prevelika, pazljivost pa premajhna, jerbas je zgubil ravnoteje na glavi, pa so se stresla velikonočna jedila po tleh vsem na ogled, ponekod pa se je med njimi znael tudi kak star "karpet", ki je umetno povečal bogastvo naloenega jerbasa. Danes se jedila nesejo k egnu v koaricah, prekrita pa so z izvezenimi prtički, ki predstavljajo spomladanski ali pa velikonočni motiv. K egnu se vedno nesejo točno določena ivila: suho meso kot simbol Kristusovega telesa, hrenova korenina ponazarja eblje, ki so Kristusa pribili na kri, potica (ki je bila včasih vedno pečena v okroglem arklju) predstavlja trnovo krono, rdeči pirhi pa kaplje Kristusove krvi. Danes se skriva po koaricah e marsikaj drugega: pomaranče (te lahko predstavljajo tudi gobo, po kateri so dali rimski vojaki Kristusu na kriu kis), poleg pravih pirhov leijo tisti čokoladni, iz kake otroke koarice pa moli uesa tudi kak čokoladni velikonočni zajček Blagoslovljena jedila so se dala na mizo v nedeljo zjutraj za zajtrk, na kmetijah pa so bile kočka blagoslovljenega kruha (ali potice) delene tudi vse ivali.
Tako je izbor velikonočnih dobrot nekako zakoreninjen s simbolnimi jedmi. Velikonočni zajtrk res ne dovoljuje nobenih novosti. V tem ob(r)edu je skrit čar otrotva, spomin nas ponese v čas, ko smo z neizmernim navduenjem čakali pirhov, snidenja s sorodniki in dobre hrane. Ni kaj, velikonočni zajtrk je nekaj izjemnega. Le enkrat na leto, a leto za letom jemo tako nenavadne kombinacije hrane, kot rezino prekajene kuhane unke na kosu potice, premazane s hrenom. In kako harmonični so vsi ti okusi skupaj! Res je velikonočni zajtrk obilna in dolgotrajna jedača in posebej odrasli bi lahko kosilo kar preskočili. A prej ali pozneje je treba spet prekladati lonce. Običajno se zgodi, da nam od zajtrka ostane vsega po malem ali kar veliko. Torej bi bilo najbolj primerno, če e za (pozno) kosilo porabimo nekaj ostankov zajtrka. Če je ostalo mesa in potice e vseeno preveč, ju razporedimo na manje kose, dobro zapakiramo in shranimo v zamrzovalnik.
Besedilo in foto: O.B.
