Bera vin na „Vino Slovenija 2009“ je bila odlična

Na letošnjem ocenjevanju vin Vino Slovenija v Gornji Radgoni so med 766 vzorci, ki jih je poslalo 263 pridelovalcev, podelili 14 šampionskih naslovov, 37 velikih zlatih medalj, 194 zlatih in 219 srebrnih medalj.
Na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni je zadnji julijski teden potekalo 35. odprto državno ocenjevanje vin „Vino Slovenija – Gornja Radgona 2009“. Strokovna komisija, sestavljena iz mednarodno priznanih enologov, letos pa so ocenili zavidljivih 766 vzorcev, ki jih je v ocenjevanje poslalo 263 pridelovalcev iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Italije.

Člani komisije so bil razdeljeni v štiri skupine, katere so vodili: dr. Mojmir Wondra, ki je tudi predsednik ocenjevanja, dr. Friderik Vodopivec, mag. Anton Vodovnik in Iztok Klenar. Radgonsko ocenjevanje vin ima med ocenjevanji, ki potekajo pod okriljem mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni (ta bo letos od 29. avgusta do 5. septembra), najdaljšo tradicijo, med vsemi ocenjevanji vin v Sloveniji pa je vanj vključeno največje število domačih vzorcev vin. Za konkurenco iz tujine so ocenjevanje povsem odprli pred petimi leti, pred dvema letoma pa se je ocenjevanje prvič predstavilo z novo blagovno znamko Vino Slovenija Gornja Radgona kot vrhunsko mednarodno ocenjevanje vin.

Letošnje ocenjevanje s tako veliki številom vzorcev pa je dopolnila tudi kakovost, saj je tudi tudi kakovostna bera vin je bila odlična. Komisija je podelila 14 šampionskih naslovov, 37 velikih zlatih medalj, 194 zlatih in 219 srebrnih medalj. Izločenih pa je bilo le 9 vzorcev. Ko gre za posebna priznanja, so gotovo najbolj zadovoljni tam kjer so dobili štiri šampionske naslove, in to je Vinska klet Jožefa Prusa s Krmačine pri Metliki (Vinorodni okoliš Bela krajina) za traminec LV 2007, sauvignon SJI 2001, metliško črnino PTP 2008 in sauvignon NPV 2001. Po enega šampiona so dobili: Vinska klet Goriška Brda (Vinorodni okoliš Goriška Brda) za chardonnay Q 2008, Vina Gjerkeš iz Fikšincev (Vinorodni okoliš Prekmurje) za chardonnay 2008, Obiteljski podrum Mlinarić iz Jalšovca pri Štrigovi na Hrvaškem za traminec PT 2006, družba Vinakoper iz Kopra (Vinorodni okoliš Slovenska Istra) za merlot capris 2005, Darko Grbec iz Kobdilja pri Štanjelu (Vinorodni okoliš Kras) za teran PTP 2008, Weingut Felberjōrgl iz Avstrije iz kraja Hōch pri Kitzeck im Sausal za sauvignon blanc kreuzegg 2008, Ivan Marko Jamšek iz Manče pri Vipavi (Vinorodni okoliš Vipava) za rumeni muškat 2008, družina Mavretič iz Drašičev pri Metliki (Vinorodni okoliš Bela Krajina) za vino Belokranjec PTP 2008, Robert Jarkovič, Klet Gadova peč iz Broda pri Podbočju (Vinorodni okoliš Dolenjska) za cviček PTP 2008 in družba Radgonske Gorice iz Gornje Radgone (Vinorodni okoliš Štajerska Slovenija) za zlato radgonsko penino 2006. Vinar leta pa bo razglašen na dan vinogradnikov in vinarjev na sejmu Agra v torek, 1. septembra. Prvaki vinsko – turističnih cest so postali: Vipavska vinska turistična cesta – Merlot 1999, Drago in Katarina Plahuta, Cesta IV. Prekomorske 74, Ajdovščina; Kraška vinska turistična cesta – Teranton 2003, Vinakras z.o.o., Sejmiška pot 1, Sežana; Istrska vinska turistična cesta – Refošk Capo d Istra 2006, Vinakoper d.o.o., Šmarska cesta 1, Koper; Belokranjska vinska turistična cesta – Modra frankinja 2003, Kmetijska zadruga Metlika z.o.o., Cesta 15. brigade 2, Metlika.

Predsednik ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Radgona, dr. Mojmir Wondra, univ. dipl. inž. živ. tehn., je v svojih vtisih z ocenjevanja skupaj s člani komisije izrekel pohvalo Pomurskemu sejmu za organizacijo, izvedbo in dobre delovne pogoje na ocenjevanju. Poudaril je, da je bila bera vzorcev letos odlična tako po številu kakor tudi po kakovosti. Vinarji se zavedajo, da gre za osrednje državno ocenjevanje, zato pošiljajo v Gornjo Radgono zares najboljše, kar premorejo njihove kleti. Odraz visoke kvalitete so številna najvišja priznanja in zanemarljivo malo izločenih vzorcev. Med senzoričnimi vtisi z ocenjevanja je pohvalil izbrano sortnost in prijetno aromatiko ocenjenih vin. Kot je dejal, sta se izkristalizirala dva nivoja zrelosti vin: medtem, ko so rdeča resnejša, uležana, zrela vina, prevladujejo pri belih vina z večjo aromatiko in svežino, kar je tudi svetovni trend. Organizatorji ocenjevanja v Gornji Radgoni dajejo vinom s priznanim tradicionalnim poimenovanjem, cvičku, teranu, belokranjcu in metliški črnini, posebno veljavo. Ta vina, ki so na drugih ocenjevanjih pogosto zapostavljena zaradi svojih posebnosti, so dosegla kakovostno in številčno udeležbo, ki jim je omogočila tudi izbor lastnih šampionov. To pa pomeni pomemben korak v skrbi organizatorjev ocenjevanja za ohranjanje bogate tradicije, kakovosti in tudi posebnosti slovenskega vinarstva.

Tako kot dr. Wondra, sta tudi direktor Pomurskega sejma, d. d., Janez Erjavec in projektni vodja Andrej Slogovič, bila zadovoljna tako z množično udeležbo, kot kakovostjo ocenjenih vzorcev. Erjavec je ugotovil, da je bilo s strani organizatorja izredno uspešno, kajti v konkurenci je bilo kar 766 vzorcev vin, ki jih je poslalo v ocenjevanje 263 pridelovalcev iz petih držav, kar je več, kot smo lahko glede na stanje v vinogradništvu in kmetijstvu ter gospodarstvu pričakovali oziroma za pet odstotkov več kot prejšnje leto. Prvi mož radgonskega sejma je tudi poudaril, da „so sodelovale vse vinorodne dežele in okoliši ter vinarji iz sosednjih držav, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Italije, te bi lahko bile v naslednjih letih bolje zastopane. Glede na to, da so vinogradniki in vinarji iz teh petih držav nekako povezani v širšo vinorodno pokrajino, bi lahko bil to neki zametek turističnega produkta, kajti vino je eden od pridelkov, ki ga lahko najbolje prodajamo prav v turizmu. Zadovoljni smo s številom vzorcev in tudi s kakovostjo, ki je vedno večja in je po posameznih deželah in rajonih vedno bolj izenačena. Če smo imeli prejšnja leta izrazito prevlado štajerskih vin, sedaj ugotavljamo večjo izenačenost. To dokazuje, da se blagovna znamka Vino Slovenija vedno bolj uveljavlja ne samo v slovenskem, ampak širšem prostoru, zato bo treba v prihodnje storiti še več za njeno večjo prepoznavnost“.

Sicer pa bodo obiskovalci sejma Agra lahko vzorce, ki so bili ocenjeni tudi poskusili…
Besedilo in foto: O.B.