Tudi klopotec sodi med slovenske znamenitosti.
OB VELIKEM MARNU SO SE OGLASILI KLOPOTCI
Glede na to, da je praznik Marijino vnebovzetje oz. Veliki maren ali velika maa, kot temu ponekod pravijo eden izmed treh dnevov, ko so e od nekdaj po nekaterih vinorodnih območjih Slovenije (zlasti Podravska vinorodna deela), postavljali na visoke drogove klopotce, ki naj bi z ropotom odganjali ptiče in vse druge nadloge, ponekod verjamejo, da tudi točo, ne preseneča dejstvo, da sredi avgusta potekajo tevilne prireditve s postavitvijo klopotca. In tako je bilo tudi letos, ko so ob Velikem marnu, po vinorodnih Radgonsko kapelskih, Jeruzalemsko ormokih, Prekmurskih goricah ter tevilnih drugih vinorodnih gričih severovzhoda Slovenije, postavili veliko klopotcev.
Ti klopotajo v Ljutomer, na Jeruzalemu, Plitvičkem Vrhu, Sovjaku, Kapelskem Vrhu, v Nasovi, Radvencih, princu in e marsikje. Sicer pa so dnevi okrog Marijinega vnebovzetja, ko se po eni strani naznanja, da prihaja jesen, po drugi pa, da grozdje začenja zoreti in da prehaja v tretjo fazo svojega razvoja.
In zato, predvsem na tajerskem, Halozah, Prlekiji in Prekmurju ima skoraj vsak vinogradnik, ki da nekaj nase, v svojih goricah klopotec. Nekateri izmed teh pa celo tekmujejo v tem kateri bo imel večjega, oz. kateri bo odgnal več ptičev, ki so menda tudi vedno bolj pametni. Slednji pa so tako v zadnjem času posebej e ogroeni, a kljub temu ne preveč lačni, od topov, ki jih tudi ob klopotcih, večji vinogradniki nastavljajo v svojih vinogradih. Sicer pa je postavljanje klopotcev v zadnjem času postala tudi prava turistična atrakcija in veliko je krajev, kjer ob postavitvi klopotca turistična, vinogradnika ali kakna druga drutva pripravijo pravo rajanje.
Sploh pa so klopotci pomembna kulturno zgodovinska znamenitost Slovenije. Zato je v poznem poletnem času v naih vinogradih zelo lepo, ko e veselo pojejo klopotci, ki si jih vinogradniki postavijo ob velikem marnu ali na Jakobovo in jih spet snamejo za Martinovo. Klopotec je naprava ali zvočilo, ki je verjetno slovenskega izvora, kot trdi tudi nemki etnolog Leopold Kretzenbacher. Nekateri pa trdijo, da so ga prvi postavili Francozi v 18.stoletju, in to na njivah. Torej ne v vinogradu. Marsikdo se najbr vpraa, kaken smisel ima danes postavljati klopotec, ko pa vemo, da se ga tudi ptiči več ne bojijo oziroma se sčasoma navadijo na njegov klopot. Torej je glede svojega temeljnega poslanstva pravzaprav neučinkovit. Toda klopotec je v svojem času, odkar ga poznamo, postal tako priljubljen in nepogreljiv del krajine, kjer je doma in ga vidimo kot začitni znak naih vinogradov. Klopotčeva pesem je nekaj posebnega, najbolj pa je kot rečeno znana v Slovenski goricah in Halozah, manj na Dolenjskem in Beli Krajini in e manj na Primorskem. Klopotce poznajo tudi na avstrijskem tajerskem in Hrvakem Zagorju. Toda ime so ohranili po slovenskem izvirniku, zato mu tudi Avstrijci pravijo klapotez.
Klopotec je sestavljen iz mnogih delov in vsak ima natančno opredeljeno funkcijo, zato tudi ni vseeno iz kaknega lesa je narejen. Stolček je tisti del, ki dri gred, in ker je v obliki stola, nosi to ime. Biti mora iz močnega trdnega lesa, ponavadi iz bukovine, hrasta ali jesena. Na gred, za katero je najbolji akacijev les, izvrtajo luknje, v katere pritrdijo kladivca ali macleke. Kladivca morajo biti razporejena tako, da nikoli na udarita po dve hkrati. Zanje je najbolji hrukov les. Macleke drijo viličice iz hrastovega ali bukovega lesa. Kladivca udarjajo po deski- najbolja je iz kostanjevega ali čenjevega lesa-, deska pa visi na veriici. Klopotec ima tudi rep, da se lahko obrača po vetru; navadno je iz brezovih vej. Vetrnice so najbolje iz topolovega lesa, ker ni preteak. Haloki klopotec ima est krako vetrnico, slovenjegoriki pa tiri krake. Posebno veliki klopotci imajo tudi zavoro, da jih ob prevelikem vetru ustavijo, sicer bi se lahko ustavili. Nekateri klopotci so tudi okraeni z umetelno izrezljanimi figuricami
Besedilo in foto: O.B.
