Postavljanje klopotcev na Veliki Šmaren

Tudi klopotec sodi med slovenske znamenitosti.
OB VELIKEM ŠMARNU SO SE OGLASILI KLOPOTCI

Glede na to, da je praznik Marijino vnebovzetje oz. Veliki šmaren ali velika maša, kot temu ponekod pravijo eden izmed treh dnevov, ko so že od nekdaj po nekaterih vinorodnih območjih Slovenije (zlasti Podravska vinorodna dežela), postavljali na visoke drogove klopotce, ki naj bi z ropotom odganjali ptiče in vse druge nadloge, ponekod verjamejo, da tudi točo, ne preseneča dejstvo, da sredi avgusta potekajo številne prireditve s postavitvijo klopotca. In tako je bilo tudi letos, ko so ob Velikem šmarnu, po vinorodnih Radgonsko – kapelskih, Jeruzalemsko – ormoških, Prekmurskih goricah ter številnih drugih vinorodnih gričih severovzhoda Slovenije, postavili veliko klopotcev.

Ti klopotajo v Ljutomer, na Jeruzalemu, Plitvičkem Vrhu, Sovjaku, Kapelskem Vrhu, v Nasovi, Radvencih, Šprincu in še marsikje. Sicer pa so dnevi okrog Marijinega vnebovzetja, ko se po eni strani naznanja, da prihaja jesen, po drugi pa, da grozdje začenja zoreti in da prehaja v tretjo fazo svojega ‘razvoja’.

In zato, predvsem na Štajerskem, Halozah, Prlekiji in Prekmurju ima skoraj vsak vinogradnik, ki da nekaj nase, v svojih goricah klopotec. Nekateri izmed teh pa celo tekmujejo v tem kateri bo imel večjega, oz. kateri bo odgnal več ptičev, ki so menda tudi vedno bolj ‘pametni’. Slednji pa so tako v zadnjem času posebej še “ogroženi”, a kljub temu ne preveč lačni, od topov, ki jih tudi ob klopotcih, večji vinogradniki nastavljajo v svojih vinogradih. Sicer pa je postavljanje klopotcev v zadnjem času postala tudi prava turistična atrakcija in veliko je krajev, kjer ob postavitvi klopotca turistična, vinogradniška ali kakšna druga društva pripravijo pravo rajanje.

Sploh pa so klopotci pomembna kulturno zgodovinska znamenitost Slovenije. Zato je v poznem poletnem času v naših vinogradih zelo lepo, ko že veselo pojejo klopotci, ki si jih vinogradniki postavijo ob velikem šmarnu ali na Jakobovo in jih spet snamejo za Martinovo. Klopotec je naprava ali zvočilo, ki je verjetno slovenskega izvora, kot trdi tudi nemški etnolog Leopold Kretzenbacher. Nekateri pa trdijo, da so ga prvi postavili Francozi v 18.stoletju, in to na njivah. Torej ne v vinogradu. Marsikdo se najbrž vpraša, kakšen smisel ima danes postavljati klopotec, ko pa vemo, da se ga tudi ptiči več ne bojijo oziroma se sčasoma navadijo na njegov klopot. Torej je glede svojega temeljnega poslanstva pravzaprav neučinkovit. Toda klopotec je v svojem času, odkar ga poznamo, postal tako priljubljen in nepogrešljiv del krajine, kjer je doma in ga vidimo kot zaščitni znak naših vinogradov. Klopotčeva pesem je nekaj posebnega, najbolj pa je kot rečeno znana v Slovenski goricah in Halozah, manj na Dolenjskem in Beli Krajini in še manj na Primorskem. Klopotce poznajo tudi na avstrijskem Štajerskem in Hrvaškem Zagorju. Toda ime so ohranili po slovenskem izvirniku, zato mu tudi Avstrijci pravijo klapotez.

Klopotec je sestavljen iz mnogih delov in vsak ima natančno opredeljeno funkcijo, zato tudi ni vseeno iz kakšnega lesa je narejen. Stolček je tisti del, ki drži gred, in ker je v obliki stola, nosi to ime. Biti mora iz močnega trdnega lesa, ponavadi iz bukovine, hrasta ali jesena. Na gred, za katero je najboljši akacijev les, izvrtajo luknje, v katere pritrdijo kladivca ali macleke. Kladivca morajo biti razporejena tako, da nikoli na udarita po dve hkrati. Zanje je najboljši hruškov les. Macleke držijo viličice iz hrastovega ali bukovega lesa. Kladivca udarjajo po deski- najboljša je iz kostanjevega ali češnjevega lesa-, deska pa visi na verižici. Klopotec ima tudi rep, da se lahko obrača po vetru; navadno je iz brezovih vej. Vetrnice so najboljše iz topolovega lesa, ker ni pretežak. Haloški klopotec ima šest krako vetrnico, slovenjegoriški pa štiri krake. Posebno veliki klopotci imajo tudi zavoro, da jih ob prevelikem vetru ustavijo, sicer bi se lahko ustavili. Nekateri klopotci so tudi okrašeni z umetelno izrezljanimi figuricami…
Besedilo in foto: O.B.