Monografija – Stanko Čurin

„Pridelaj in pij vino, ki gre v srce in ne v glavo“, je zadnja, deseta zapoved priznanega vinarja Stanka Čurina s Koga, ki je lani dopolnil 80 let.

Ugledna pedagoginja in pisateljica, mag. Irena Kandrič Kaval izdala monografijo o enkratnem slovenskem vinogradniku in vinarju.

Čeprav je že lani obeležil visok življenjski jubilej – 80. letnico plodnega in razgibanega življenja, je te dni starosta slovenskega vinarstva in vinogradništva Stanko Čurin, dobil tudi svojo monografijo. Ta bo gotovo zanamcem zagotavljala spoznanje o enemu največjih i najpomembnejših slovenskih vinogradnikov in vinarjev prejšnjega stoletja. „Pridelaj in pij vino, ki gre v srce in ne v glavo“, je namreč zadnja, deseta zapoved priznanega vinarja Stanka Čurina s Koga, ki je lani dopolnil 80 let. Vinogradnik, ki si je prvi v Sloveniji v prejšnjem sistemu kot zasebnik upal napolniti steklenice z vinom, jih nesti na ocenjevanje, osvojiti z njimi prve medalje, pridelati ledeno vino, vino iz naravno sušenega grozdja in nato še posebno penino iz vina ledene trgatve, je svojo življenjsko pot in odlične dosežke na vinogradniškem področju zaupal Ormožanki mag. Ireni Kandrič Koval.

Dr. Marino Berovič, Zdenka Kresnik in številni drugi avtorji so leta 2004 napisali in uredili biografsko monografijo Stanka Čurina, Kandrič Kovalova pa je v nakladi 600 izvodov izdala monografijo z naslovom Stanko Čurin – legenda slovenskega vinogradništva in vinarstva. Na predstavitvi v ormoškem gradu se je zbralo veliko število znanih obrazov iz političnega, gospodarskega, predvsem pa vinogradniškega področja, ki so izkazali čast Čurinu. „Pred dvema letoma mi je Stanko Čurin zaupal svojo željo, da bi ob njegovem 80. rojstnem dnevu napisala knjigo z njegovo celotno življenjsko zgodbo in njegovimi dognanji, ki jih želi posredovati naslednjim rodovom. Rezultat te želje je pričujoča monografija“, je ob predstavitvi monografije povedala avtorica, ki je na več kot 120 straneh v slovenskem in angleškem jeziku skupaj s številnimi soavtorji podrobno opisala Čurinovo prehojeno pot.

Posebej zanimive in poučne pa so njegove nekatere misli, ki so jih slišali njegovi prijatelji, zapisne pa so tudi v monografiji: Vsi odvečni listi so samo breme kvaliteti. Eden več kot 14 dni star list v senci potrebuje za vzdrževanje tri liste na soncu. Sami smo prišli do prepričanja, da mora biti grozd vse leto na soncu. Odprt mora biti, da ga lahko poškropiš in da na njem predolgo na ostaja preveliko vlage; Če želiš dočakati v pozni jeseni prezrelo zdravo grozdje za vrhunsko vino, je bolje, da je trta malo podhranjena kot preveč prehranjena; Dobra ledena trgatev je lahko šele decembra, prej ne, ker je prej lahko zmrznjeno, a ne bo pravo, ne bo dovolj botritisa, rozin, ki dajejo vinu poleg prijetnega okusa tudi pravo barvo; Veliko zlo je, da so nekateri začeli strojno trgati. Nezaposlenih je toliko, da bi lahko pobirali jagodo za jagodo; Prihodnost je le v posebnostih, Evropa in svet se utapljata v vinih, kakršna prideluje večina. Mi imamo danosti za kaj več, in to velja izkoristiti… (iz knjige Stanko Čurin – Legenda slovenskega vinogradništva in vinarstva)
Stanko Čurin je sicer starosta slovenskega vinogradništva. Je začetnik pridelave vin posebne kakovosti ter dobitnik mnogih priznanj na domačih in svetovnih ocenjevanjih. Je nesporno ena največjih osebnosti na področju vinarstva v Sloveniji. Kot zasebni vinogradnik je oral ledino pri razvoju sodobne vinogradniške in vinarske tehnologije. Prvi pri nas je pridelal predikatna vina posebnih kvalitet: pozne trgatve in izbore, jagodne izbore, suhe jagodne izbore, slamnata vina, ledena vina, izvirne posebnosti vin z visokim predikatom v posebnih steklenicah. Nenazadnje pa velja Stanko Čurin tudi za pionirja pri vzpostavljanju in oblikovanju sodobnih pristopov trženja vina na domačih in tujih trgih. V začetku ni prav nič posebej kazalo, da bo Stanku življenje krojilo prav vino, saj je po končani osnovni šoli in služenju vojaškega roka priložnost za zaslužek in preživljanje mlade družine najprej poiskal na različnih delovnih mestih zunaj kmetijstva. Sam je velikokrat poudaril, da je bilo za njegovo sožitje z vinogradništvom, ki se je začelo ob koncu petdesetih let, usodno veselje do dela v očetovem vinogradu na Kogu.
Prva trgatev mu je ostala v spominu kot prva ljubezen. Potem so prišle še boljše, večje, odmevnejše. V naslednjih letih je uspešno vzpostavljal razvojne temelje družinske vinogradniške kmetije s premišljenimi investicijami. Leta 1971 je kot prvi zasebni vinogradnik v Sloveniji ustvaril prvo lastno stekleničenje vina. Temu pionirskemu koraku osamljenega vrhunskega vinarja so počasi sledili tudi drugi slovenski vinogradniki. Že naslednje leto je ponovno napolnil lastne steklenice vina, jih razstavil na ljubljanskem vinskem ocenjevanju ter odnesel zlato in srebrno medaljo. Stanko Čurin in njegova vina so že v tistem času postala pojem slovenske vrhunske kakovosti. Prvi v Sloveniji je pridelal tudi ledeno vino – laški rizling, letnik 1985, in prvemu na svetu je uspelo donegovati penino iz ledenega vina sorte šipon (letnik 2003). Mnoga najvišja priznanja na elitnih ocenjevanjih doma in v svetu, ki so se drugo za drugim vrstila vsa ta leta, so ga povzdignila med legende vinarstva. V letu 2007 je bil Stanko Čurin za uspehe v vinogradništvu in vinarstvu ter za uveljavljanje Slovenije in slovenskih vin doma in v svetu odlikovan z redom za zasluge. Stanko je veliko časa namenil tudi sodelovanju z drugimi vinarji v Sloveniji in po svetu. Leta 1996 je bil med pobudniki za ustanovitev in član prvega upravnega odbora Zveze društev vinogradnikov Slovenije. Družinska vinogradniška kmetija z zaščiteno blagovno znamko vin, ki jo je pred več kot štiridesetimi leti zasnoval Stanko, se je pred dvajsetimi leti, ko je za delo poprijela tudi druga generacija, preimenovala v ťVinogradništvo in kletarstvo Čurin – PrapotnikŤ. V zadnjem času pa Stankov izjemen prispevek na področju pridelave izvirne posebnosti predikatnih vin zelo uspešno nadaljuje tudi že tretja generacija, ki jo pooseblja vnuk Borut.

Stanko Čurin se je sicer rodil 6. novembra 1929 v Odrancih pri Kogu. Osnovno šolo je obiskoval na Kogu, pred pričetkom druge svetovne vojne slovensko in v času vojne nemško šolo. Po končani vojni se je za nekaj časa zaposlil v avtomehanični delavnici na Ptuju, vendar se je kmalu vrnil na domačijo, kjer sta z bratom opravljala delo za gozdno podjetje. Konec leta 1948 je odšel na služenje vojaškega roka v Slovensko Bistrico, kjer je bil šofer tamkajšnjega polkovnika. Po poroki, leta 1953, sta imela z ženo v lasti 39 arov zemlje. Denar je služil z žaganjem drv v okoliških krajih in na Hrvaškem. V tem času je kupil mlatilnico, s katero je v poletnih mesecih mlatil žito v okoliških krajih. Dodaten vir zaslužka je predstavljalo tudi zimsko pluženje cest v Kogu in okolici. V drugi polovici 50. let 20. stoletja se je pričel ukvarjati s kupovanjem mošta za podjetje Slovenske Gorice Ptuj, kasneje pa se je zaposlil v podjetju Perutnina Ptuj. V začetku 60. let je družina Čurin na domačiji odprla gostilno, vendar so jo leta 1961 zaprli. Stanko Čurin se je nato za kratek čas zaposlil v podjetju Droga v Središču ob Dravi. Stanko Čurin je začel svojo uspešno pot v vinogradništvu in vinarstvu sredi 60. let prejšnjega stoletja. Za vinogradništvo ga je navdušil Jurica Zadravec, ki je bil lastnik mlina in vinograda, katerega je oskrboval njegov oče, ter novinar Kmečkega glasu, Štefan Kuhar. Z ženo sta pričela kupovati zemljo in leta 1970 tako imela v lasti okrog 10 hektarov goric. V prvih letih so pridelovali sorte vina: Šipon, Laški rizlig, Sauvignon in Muškat otonel.

Leta 1971 so kupili hidravlično stiskalnico in bili prvi zasebniki v Sloveniji, ki so napolnili steklenico vina. Za ta letnik laškega rizlinga so leto kasneje prejeli zlato medaljo na sejmu v Ljubljani in bil tako prvi zasebni pridelovalec vina v tedanji Jugoslaviji, ki je za svoje delo prejel zlato medaljo. V letu 1983 so Čurinovi pričeli z gradnjo vinske kleti in v naslednjem letu kupili prve sode iz nerjaveče pločevine, katere so leta 1995 nadomestili in v klet vgradili hladilni sistem. Pri Čurinovih so v letih od 1985 do 1998 pridelovali vino tudi iz višenj, Stanko Čurin pa je vino poimenoval ťnaravno prevreta višnjevinaŤ. Leta 1985 se je ponovno zapisal v zgodovino kot prvi vinar v Sloveniji, ki je pridelal ledeno vino, sorte laški rizling. Kmetija se je leta 1988 preimenovala v ťVinogradništvo in kletarstvo Čurin – PrapotnikŤ in leta 1998 so zaščitili svojo blagovno znamko ťČurinŤ. Leta 2000 sta Stanko Čurin in njegov vnuk Borut v znamenje povezanosti vseh treh generacij na kmetiji, posadila potomko najstarejše vinske trte iz mariborskega Lenta…

Znana je Čurinova izjava: ťV steklenicah so skrivnosti narave, ki jo je oplemenitil vinogradnik in kletar. Vsako vino je dobro, nekatera pa so malo boljša. Moj stric zdravnik, je večkrat rekel: ťPijmo takšno vino, ki gre v srce in ne takšnega, ki gre v glavoŤ.

Besedilo in foto: O.B.