Mladi kuharji so skuhali, natakarji pa postregli štiri enkratne menije

OSEMNAJSTLETNIKI Z LEPIMI IN DEFICITARNIMI POKLICI
Zaključek šolanja in s tem pridobitev poklica je gotovo eden najbolj prelomnih dogodkov v življenju mladega človeka.
In če še ob tej priložnosti pripraviš nekaj dobrega, nekaj slastnega in sladkega, ki gre skozi želodec, potem je užitek še večji. Prav takšnega užitka so bili deležni tudi člani strokovne komisije, strokovni učitelji Srednje šole za gostinstvo in turizem (SŠGT) Radenci, člani sveta staršev in še nekateri profesorji omenjene šole ter še nekaj drugih gostov, ki so bili prisotni ob praktičnem delu strokovnega izpita mladih, komajda 18 – letnih kuharjev in natakarjev, v šolski kuhinji in učilnici prakse. Mladi kuharji so bili razdeljeni v štiri skupine, in so skuhali štiri različne menije, katere so njihovi vrstniki natakarji strokovno postregli svojim učiteljem, članom sveta staršev in gostom, ob tem so ponudili tudi določenim jedem ustrezna vina. Za aperitiv so vsem ponudili: suho Zlato radgonsko penino in pomarančni sok, kulinarične dobrote, ki so jih pripravili samostojno pa so bile dejansko izvrstne. Pripravili pa so:

Skupina I – narodni meni: Gobova juha z ajdovimi žganci, Zarebrnica v ciganski omaki, Dödöli, Regrat v zabeli, Prleška gibanica; za glavno jed so ponudili beli pinot-suho (Primorski vinorodni okoliš), k sladici pa se je prilegel sladki muškat (Slovenska Istra).

Skupina II – mediteransko kosilo: Ribolita s krostinimi kruhki, Ribje polpete z zelišči, Nadevana svinjska pečenka, na žaru pečeni zavitki, narastek s testeninami; Višnjeva torta z malinovim prelivom; vina: malvazija, suho (Slovenska Istra), sladki muškat (Slovenska Istra).

Skupina III – Penzion meni: Nadevan paradižnik z zeliščno skuto na metuljčkih iz semen, Ocvrte piščančje pogačice z bučnim oljem, Telečje ruladice z naravno omako, Zelenjavni mošnjiček, pečen mlad krompirček, koprivna blazinica, jagodna tortica s pomarančnim kulijem in vijolico, kava; vina: Beli pinot, polsladko (Štajerska Slovenija); rumeni muškat, polsladko (Štajerska Slovenija).

Skupina IV: – Lovsko kosilo: Solata s kunčjim mesom, srnino stegno po lovsko, svinjski file v gobovi omaki, dušena ajdova kaša s čemažem, zapečena koruzna polenta z zelenjavo, kostanjevo presenečanje; vina: Modra frankinja, suho (Štajerska Slovenija), traminec, polsladko (Štajerska Slovenija).

In potem ko so vse štiri skupine degustatorjev in ocenjevalcev zaužili vse ponujeno, je bilo jasno, da nihče ne more imeti pripomb. Tako strokovni učitelji, kot ostali prisotni profesorji, ter člani sveta staršev in drugi gostje, so si bili enotnega mnenja, da v gostinskih lokalih po Pomurju ter drugih delih države, ali pa v tujini lahko iz SŠGT Radenci pričakujemo novo odlično generacijo kuharjev in natakarjev, ki so se tokrat, kljub rahli tremi, zelo izkazali. Kakovost njihovega dela je potrdila tudi ravnateljica šole Janja Prašnikar Neuvirt, ki je pohvalila vse dijake ter jim zaželela lepe počitnice ali pa uspešno iskanje dela. predvsem pa jih je povabila, da se vpišejo v nadaljnje izobraževanje. In po tistem, kar smo slišali skoraj vsi mladi kuharji in natakarji bodo nadaljevali šolanje v programu tri plus dva.


Tudi v gastronomsko – turistični branži vedno manj dijakov

Glede na to, da se iz leta v leto močno znižuje število otrok, ki se vpisujejo v srednje gostinsko – turistične šole, se mnogi poznavalci razmer v slovenskem gostinstvu in turizmu, ki bi roko na srce moral biti paradni konj slovenskega gospodarstva, upravičeno sprašujejo kdo nam bo čez nekaj let kuhal in stregel po restavracijah, gostilnah, turističnih kmetijah ipd. Žal je ko gre za vpis enako kot drugje, tudi v Srednji šoli za gostinstvo in turizem (SŠGT) Radenci, kjer pa kljub vsemu ohranjajo status kakovostne šole. A podobno kot tudi po drugih poklicnih šolah in ne le gostinsko – turističnih, je v iztekajočem se šolskem letu, v Radencih, za okrog 15 odstotkov manj vpisanih dijakov kot leto prej, v dijaškem domu pa biva namesto 120 le slaba tretjina, torej niti 40 dijakov.

Upad vpisa otrok na omenjeni šoli sicer stagnira že nekaj let, ko je država med drugim omogočila, da lahko gostinski lokal odprejo tudi osebe, ki nimajo nič skupnega z gostinstvom in najverjetneje nikoli niso prestopili prag kakšne gostinsko – turistične šole. Ob tem je poklic tako razvrednoten in slabo plačan, da se zanj ne zanimajo niti starši, še manj pa otroci. Konec koncev v gostinstvu menda lahko dela vsakdo, saj se večina zaposlitvenih oglasov začne: „zaposlimo simpatično dekle z veseljem do dela v gostinstvu, izobrazba ni pomembna…“ V SŠGT Radenci, kjer izobražujejo: kuharje, natakarje, gastronome hotelirje, gostinske tehnike, turistične tehnike in gastronomsko – turistične tehnike, je v šolskem letu 2009/10 bilo vpisanih skupno 308 dijakinj in dijakov. To je za več kot 100 otrok manj kot denimo v šolskem letu 2005/06, ko je šolo obiskovalo skupaj 435 dijakinj in dijakov, v šolskem letu 2006/07: 419, 2007/08: 405 in 2008/09: 354.

Morebiti bi bile razmere na radenski šoli danes drugačne, če bi lahko o nekaterih zadevah odločali v domačih podjetjih in domačih šolah. Toda prav na tem področju so državni predpisi in zakoni naredili največ škode. Prvič je na slovenski ravni plača kuharjev in gostincev prav nesramno nizka, kar odvrača osnovnošolce od tega, da bi se odločali za ta poklic. Drugič pa je več slabega kot dobrega naredila prenova programov, ko so izobraževalnim programom nadeli imena Gastronomske in hotelske storitve, Gastronomija in turizem in Poklicno tehniško izobraževanje. „Vpis se vsako leto za okrog 15 odstotkov zmanjša. To šolsko leto imamo vsega 308 dijakov, v prvi letnik vpisanih le 46 dijakov. Za novo šolsko leto je k sreči boljša napoved. Prednost manjšega števila dijakov je ta, da se lahko bolj posvečamo kakovosti dela, uvajamo bolj osebni pristop, razpoloženje na šoli je precej boljše, saj se med sabo bolje poznamo. Letos smo uvedli tudi dodatne priprave na dopolnilne izpite (popravni izpiti) in maturo. In to je tista velika prednost pred drugimi srednjimi šolami, da se res posvetimo vsakemu dijaku in mu pomagamo, da uspešno konča šoloŤ, je povedala ravnateljica SŠGT Radenci Janja Prašnikar Neuvirt, ki si s sodelavci še naprej prizadeva za povečanje vpisa.

Intenzivno so začeli sodelovati s šolami in vrtci, da bi mladi bolje spoznali poklic kuharja, natakarja in turističnega delavca. Ravnateljica Janja Neuvirt Prašnikar je tudi ponosna, da je zanimanje delodajalcev za dijake radenske gostinske šole izjemno veliko in za slednje je zaposlitev skorajda zagotovljena. Žal je manjše zanimanje dijakov za delo v gostinstvu. Vzrok za nezanimanje pa je kot rečeno, treba iskati na nacionalni ravni. Vsak ne more kar tako postati dober kuhar ali natakar. Tudi v bolnici ti ne daje injekcije strojni tehnik… Kljub vsemu je razveseljiv podatek, ki nam ga je posredovala ravnateljica, češ da se je letos občutno povečalo število prijavljenih osnovnošolcev, ki so zainteresirani za šolanje na njihovi šoli. Na sami šoli, ki dobro sodeluje z mnogimi ustanovami iz cele države, ter tudi sorodnimi šolami iz tujine, so zelo veseli, da se za gostinsko – turistične poklice odloča tudi veliko znanih športnikov, med katerimi tudi tisti, ki v svojih športih sodijo v slovenski vrh. Med drugim omenjajo, nogometaša Filipa Gačevskega, profesionalnega kolesarja Simona Špilaka, slovenska reprezentanta v hokeju na travi Martina in Dominika Mesariča, srednješolsko državno prvakinjo v teku na 100 metrov Tino Jureš ipd.

V RADENCIH ŽE 47 LET
Izobraževanje gostinskih in turističnih delavcev v Radencih se je pričelo že jeseni leta 1962. Radenska je bila tedaj edino podjetje v Pomurju, ki je razvijala tudi gostinstvo in turizem. Tako ni naključje, da sta v eni od stavb Radenske dobila prve prostore za delo tudi gostinska šola in dijaški dom. Leta 1973 so dijaki pričeli s poukom v novi stavbi, ki je bila tedaj sodobna in dovolj prostorna, dijaki dijaškega doma pa so se preselili v novo stavbo leta 1981. Vsa leta učitelji in vzgojitelji šole in dijaškega doma skrbijo, da bi dijaki svoje delo opravljali strokovno, tako kot pač gostje od gostincev pričakujejo. Predvsem pa, da bi bili pri svojem delu ustvarjalni in zadovoljni. Dijaki in profesorji se vključujejo v razne projekte. Med drugim sodelujejo tudi z gostinskimi šolami iz Avstrije in Madžarske. Prijateljske stike pa so navezali tudi z gostinsko šolo iz Italije, Finske, Slovaške…

Šola z 48 letno tradicijo seveda ima tudi svojo vizijo po kateri želijo postati oz. ostati ena izmed najboljših srednjih strokovnih šol na področju gostinstva in turizma, ki bo prepoznavna v slovenskem in tudi v evropskem merilu. Z dobrim, strokovno vodenim delom v šoli, povezanostjo z delodajalci ter nacionalnimi in mednarodnimi projekti zagotavljajo kakovostno izobraževanje. „Izobražujemo v programih srednjega poklicnega, strokovnega in poklicno tehniškega izobraževanja za poklice: gastronom hotelir, gastronomsko-turistični tehnik, gastronomski tehnik. Izvajamo kvalitetne in moderne oblike dela, sodelujemo z okoljem ter skrbimo za povezanost med dijaki in učitelji. Izvajamo tudi izobraževalne programe za odrasle, naši dijaki pa imajo možnost bivanja v dijaškem domu. Poleg rednih obveznosti se dijaki udeležujejo Gostinsko-turističnega zbora, tekmovanja v mešanju pijač, turistične tržnice, športnih tekmovanj, tekmujejo v poznavanju piva, materinščine, tujih jezikov, matematike, zgodovine ipd. Udeležujejo se strokovnih ekskurzij po Sloveniji in tujini, v okviru strokovnih predmetov pa izvajajo projekte, delavnice, razstave, predstavitve, sprejeme, pripravljajo izredne obroke ob raznih svečanostih…Mnogi dijaki šole so pripravljali in stregli jedi raznim eminentnim gostom (angleški kraljici, predstavnikom države…)“, pravi ravnateljica SŠGT Radenci, Janja Prašnikar Neuvirt, ki je zelo zadovoljna, da so dijaki uspešni. Pri tem je pomembno, da jim nudijo dodatno strokovno pomoč, izvajajo individualizirani načrt izobraževanja in spremljajo njihov napredek.

Skozi leta so se v Radencih izšolali številni kuharji, natakarji ter gostinski in turistični tehniki. Nekateri bivši dijaki so priznani mojstri. So vodilni gostinsko turistični delavci, avtorji različnih strokovnih knjig in dobitniki številnih kolajn iz tekmovanj doma in po svetu. Tako so radensko šolo, med drugimi, obiskovali: Danilo Kozar, Branko Časar (avtor strokovnih knjig) in Štefan Sraka, ki so bili člani nacionalnih tekmovalnih ekip na kuharskih olimpijadah. „Ponosni smo na vsak uspeh, še posebej, ker jih je veliko“, dodaja ravnateljica.

DIJAŠKI DOM – HOSTEL
Z upadom vpisa v SŠGT Radenci, seveda beležijo tudi upad zanimanja za bivanje dijakinj in dijakov v Dijaškem domu Radenci, kjer imajo okrog 120 postelj. Večina sob je sodobno opremljena, a je žal zasedenih le od 30 do 40 postelj, nekoliko več pa jih pričakujejo v prihodnje. Poleg tega, da je vpisanih manj dijakinj in dijakov je namreč vedno več fantov in deklet, ki se vozijo z lastnimi avtomobili ali motorji in tako odpeljejo še koga, ki bi mogoče stanoval v domu, kjer mimogrede imajo vsi dijaki SŠGT Radenci brezplačne malice (kako dolgo bodo?). Bivanje v domu je prav gotovo najcenejše v Pomurju, saj stane prenočitev le okrog osem evrov, mesečno pa okrog 150 evrov. Prav tako lahko gostje najamejo sobo z zajtrkom (1,90 €), večerjo (3,90 €) ali polni penzion. Toda ker v Radencih ni veliko gostov, je dijaški dom prazen. Zaseden je le med sejmi v Gornji Radgoni in ob obiskih pobratenih šol.

Nudijo tudi popuste na skupine, sedaj pa se prejeli potrditev, da je njihov dijaški dom registriran tudi kot hostel (mladinski hotel), in menda so se zanj že začeli zanimati mnogi študenti in drugi zainteresirani, tako iz tujine, kot iz drugih delov Slovenije.

Besedilo in foto: O.B.