OSEMNAJSTLETNIKI Z LEPIMI IN DEFICITARNIMI POKLICI
Zaključek olanja in s tem pridobitev poklica je gotovo eden najbolj prelomnih dogodkov v ivljenju mladega človeka.
In če e ob tej prilonosti pripravi nekaj dobrega, nekaj slastnega in sladkega, ki gre skozi elodec, potem je uitek e večji. Prav taknega uitka so bili deleni tudi člani strokovne komisije, strokovni učitelji Srednje ole za gostinstvo in turizem (SGT) Radenci, člani sveta starev in e nekateri profesorji omenjene ole ter e nekaj drugih gostov, ki so bili prisotni ob praktičnem delu strokovnega izpita mladih, komajda 18 letnih kuharjev in natakarjev, v olski kuhinji in učilnici prakse. Mladi kuharji so bili razdeljeni v tiri skupine, in so skuhali tiri različne menije, katere so njihovi vrstniki natakarji strokovno postregli svojim učiteljem, članom sveta starev in gostom, ob tem so ponudili tudi določenim jedem ustrezna vina. Za aperitiv so vsem ponudili: suho Zlato radgonsko penino in pomarančni sok, kulinarične dobrote, ki so jih pripravili samostojno pa so bile dejansko izvrstne. Pripravili pa so:
Skupina I narodni meni: Gobova juha z ajdovimi ganci, Zarebrnica v ciganski omaki, Dödöli, Regrat v zabeli, Prleka gibanica; za glavno jed so ponudili beli pinot-suho (Primorski vinorodni okoli), k sladici pa se je prilegel sladki mukat (Slovenska Istra).
Skupina II mediteransko kosilo: Ribolita s krostinimi kruhki, Ribje polpete z zeliči, Nadevana svinjska pečenka, na aru pečeni zavitki, narastek s testeninami; Vinjeva torta z malinovim prelivom; vina: malvazija, suho (Slovenska Istra), sladki mukat (Slovenska Istra).
Skupina III Penzion meni: Nadevan paradinik z zelično skuto na metuljčkih iz semen, Ocvrte pičančje pogačice z bučnim oljem, Telečje ruladice z naravno omako, Zelenjavni monjiček, pečen mlad krompirček, koprivna blazinica, jagodna tortica s pomarančnim kulijem in vijolico, kava; vina: Beli pinot, polsladko (tajerska Slovenija); rumeni mukat, polsladko (tajerska Slovenija).
Skupina IV: – Lovsko kosilo: Solata s kunčjim mesom, srnino stegno po lovsko, svinjski file v gobovi omaki, duena ajdova kaa s čemaem, zapečena koruzna polenta z zelenjavo, kostanjevo presenečanje; vina: Modra frankinja, suho (tajerska Slovenija), traminec, polsladko (tajerska Slovenija).
In potem ko so vse tiri skupine degustatorjev in ocenjevalcev zauili vse ponujeno, je bilo jasno, da nihče ne more imeti pripomb. Tako strokovni učitelji, kot ostali prisotni profesorji, ter člani sveta starev in drugi gostje, so si bili enotnega mnenja, da v gostinskih lokalih po Pomurju ter drugih delih drave, ali pa v tujini lahko iz SGT Radenci pričakujemo novo odlično generacijo kuharjev in natakarjev, ki so se tokrat, kljub rahli tremi, zelo izkazali. Kakovost njihovega dela je potrdila tudi ravnateljica ole Janja Pranikar Neuvirt, ki je pohvalila vse dijake ter jim zaelela lepe počitnice ali pa uspeno iskanje dela. predvsem pa jih je povabila, da se vpiejo v nadaljnje izobraevanje. In po tistem, kar smo sliali skoraj vsi mladi kuharji in natakarji bodo nadaljevali olanje v programu tri plus dva.
Tudi v gastronomsko turistični brani vedno manj dijakov
Glede na to, da se iz leta v leto močno zniuje tevilo otrok, ki se vpisujejo v srednje gostinsko turistične ole, se mnogi poznavalci razmer v slovenskem gostinstvu in turizmu, ki bi roko na srce moral biti paradni konj slovenskega gospodarstva, upravičeno spraujejo kdo nam bo čez nekaj let kuhal in stregel po restavracijah, gostilnah, turističnih kmetijah ipd. al je ko gre za vpis enako kot drugje, tudi v Srednji oli za gostinstvo in turizem (SGT) Radenci, kjer pa kljub vsemu ohranjajo status kakovostne ole. A podobno kot tudi po drugih poklicnih olah in ne le gostinsko turističnih, je v iztekajočem se olskem letu, v Radencih, za okrog 15 odstotkov manj vpisanih dijakov kot leto prej, v dijakem domu pa biva namesto 120 le slaba tretjina, torej niti 40 dijakov.
Upad vpisa otrok na omenjeni oli sicer stagnira e nekaj let, ko je drava med drugim omogočila, da lahko gostinski lokal odprejo tudi osebe, ki nimajo nič skupnega z gostinstvom in najverjetneje nikoli niso prestopili prag kakne gostinsko turistične ole. Ob tem je poklic tako razvrednoten in slabo plačan, da se zanj ne zanimajo niti stari, e manj pa otroci. Konec koncev v gostinstvu menda lahko dela vsakdo, saj se večina zaposlitvenih oglasov začne: zaposlimo simpatično dekle z veseljem do dela v gostinstvu, izobrazba ni pomembna… V SGT Radenci, kjer izobraujejo: kuharje, natakarje, gastronome hotelirje, gostinske tehnike, turistične tehnike in gastronomsko turistične tehnike, je v olskem letu 2009/10 bilo vpisanih skupno 308 dijakinj in dijakov. To je za več kot 100 otrok manj kot denimo v olskem letu 2005/06, ko je olo obiskovalo skupaj 435 dijakinj in dijakov, v olskem letu 2006/07: 419, 2007/08: 405 in 2008/09: 354.
Morebiti bi bile razmere na radenski oli danes drugačne, če bi lahko o nekaterih zadevah odločali v domačih podjetjih in domačih olah. Toda prav na tem področju so dravni predpisi in zakoni naredili največ kode. Prvič je na slovenski ravni plača kuharjev in gostincev prav nesramno nizka, kar odvrača osnovnoolce od tega, da bi se odločali za ta poklic. Drugič pa je več slabega kot dobrega naredila prenova programov, ko so izobraevalnim programom nadeli imena Gastronomske in hotelske storitve, Gastronomija in turizem in Poklicno tehniko izobraevanje. Vpis se vsako leto za okrog 15 odstotkov zmanja. To olsko leto imamo vsega 308 dijakov, v prvi letnik vpisanih le 46 dijakov. Za novo olsko leto je k sreči bolja napoved. Prednost manjega tevila dijakov je ta, da se lahko bolj posvečamo kakovosti dela, uvajamo bolj osebni pristop, razpoloenje na oli je precej bolje, saj se med sabo bolje poznamo. Letos smo uvedli tudi dodatne priprave na dopolnilne izpite (popravni izpiti) in maturo. In to je tista velika prednost pred drugimi srednjimi olami, da se res posvetimo vsakemu dijaku in mu pomagamo, da uspeno konča oloŤ, je povedala ravnateljica SGT Radenci Janja Pranikar Neuvirt, ki si s sodelavci e naprej prizadeva za povečanje vpisa.
Intenzivno so začeli sodelovati s olami in vrtci, da bi mladi bolje spoznali poklic kuharja, natakarja in turističnega delavca. Ravnateljica Janja Neuvirt Pranikar je tudi ponosna, da je zanimanje delodajalcev za dijake radenske gostinske ole izjemno veliko in za slednje je zaposlitev skorajda zagotovljena. al je manje zanimanje dijakov za delo v gostinstvu. Vzrok za nezanimanje pa je kot rečeno, treba iskati na nacionalni ravni. Vsak ne more kar tako postati dober kuhar ali natakar. Tudi v bolnici ti ne daje injekcije strojni tehnik… Kljub vsemu je razveseljiv podatek, ki nam ga je posredovala ravnateljica, če da se je letos občutno povečalo tevilo prijavljenih osnovnoolcev, ki so zainteresirani za olanje na njihovi oli. Na sami oli, ki dobro sodeluje z mnogimi ustanovami iz cele drave, ter tudi sorodnimi olami iz tujine, so zelo veseli, da se za gostinsko turistične poklice odloča tudi veliko znanih portnikov, med katerimi tudi tisti, ki v svojih portih sodijo v slovenski vrh. Med drugim omenjajo, nogometaa Filipa Gačevskega, profesionalnega kolesarja Simona pilaka, slovenska reprezentanta v hokeju na travi Martina in Dominika Mesariča, srednjeolsko dravno prvakinjo v teku na 100 metrov Tino Jure ipd.
V RADENCIH E 47 LET
Izobraevanje gostinskih in turističnih delavcev v Radencih se je pričelo e jeseni leta 1962. Radenska je bila tedaj edino podjetje v Pomurju, ki je razvijala tudi gostinstvo in turizem. Tako ni naključje, da sta v eni od stavb Radenske dobila prve prostore za delo tudi gostinska ola in dijaki dom. Leta 1973 so dijaki pričeli s poukom v novi stavbi, ki je bila tedaj sodobna in dovolj prostorna, dijaki dijakega doma pa so se preselili v novo stavbo leta 1981. Vsa leta učitelji in vzgojitelji ole in dijakega doma skrbijo, da bi dijaki svoje delo opravljali strokovno, tako kot pač gostje od gostincev pričakujejo. Predvsem pa, da bi bili pri svojem delu ustvarjalni in zadovoljni. Dijaki in profesorji se vključujejo v razne projekte. Med drugim sodelujejo tudi z gostinskimi olami iz Avstrije in Madarske. Prijateljske stike pa so navezali tudi z gostinsko olo iz Italije, Finske, Slovake…
ola z 48 letno tradicijo seveda ima tudi svojo vizijo po kateri elijo postati oz. ostati ena izmed najboljih srednjih strokovnih ol na področju gostinstva in turizma, ki bo prepoznavna v slovenskem in tudi v evropskem merilu. Z dobrim, strokovno vodenim delom v oli, povezanostjo z delodajalci ter nacionalnimi in mednarodnimi projekti zagotavljajo kakovostno izobraevanje. Izobraujemo v programih srednjega poklicnega, strokovnega in poklicno tehnikega izobraevanja za poklice: gastronom hotelir, gastronomsko-turistični tehnik, gastronomski tehnik. Izvajamo kvalitetne in moderne oblike dela, sodelujemo z okoljem ter skrbimo za povezanost med dijaki in učitelji. Izvajamo tudi izobraevalne programe za odrasle, nai dijaki pa imajo monost bivanja v dijakem domu. Poleg rednih obveznosti se dijaki udeleujejo Gostinsko-turističnega zbora, tekmovanja v meanju pijač, turistične trnice, portnih tekmovanj, tekmujejo v poznavanju piva, materinčine, tujih jezikov, matematike, zgodovine ipd. Udeleujejo se strokovnih ekskurzij po Sloveniji in tujini, v okviru strokovnih predmetov pa izvajajo projekte, delavnice, razstave, predstavitve, sprejeme, pripravljajo izredne obroke ob raznih svečanostih Mnogi dijaki ole so pripravljali in stregli jedi raznim eminentnim gostom (angleki kraljici, predstavnikom drave ), pravi ravnateljica SGT Radenci, Janja Pranikar Neuvirt, ki je zelo zadovoljna, da so dijaki uspeni. Pri tem je pomembno, da jim nudijo dodatno strokovno pomoč, izvajajo individualizirani načrt izobraevanja in spremljajo njihov napredek.
Skozi leta so se v Radencih izolali tevilni kuharji, natakarji ter gostinski in turistični tehniki. Nekateri bivi dijaki so priznani mojstri. So vodilni gostinsko turistični delavci, avtorji različnih strokovnih knjig in dobitniki tevilnih kolajn iz tekmovanj doma in po svetu. Tako so radensko olo, med drugimi, obiskovali: Danilo Kozar, Branko Časar (avtor strokovnih knjig) in tefan Sraka, ki so bili člani nacionalnih tekmovalnih ekip na kuharskih olimpijadah. Ponosni smo na vsak uspeh, e posebej, ker jih je veliko, dodaja ravnateljica.
DIJAKI DOM HOSTEL
Z upadom vpisa v SGT Radenci, seveda beleijo tudi upad zanimanja za bivanje dijakinj in dijakov v Dijakem domu Radenci, kjer imajo okrog 120 postelj. Večina sob je sodobno opremljena, a je al zasedenih le od 30 do 40 postelj, nekoliko več pa jih pričakujejo v prihodnje. Poleg tega, da je vpisanih manj dijakinj in dijakov je namreč vedno več fantov in deklet, ki se vozijo z lastnimi avtomobili ali motorji in tako odpeljejo e koga, ki bi mogoče stanoval v domu, kjer mimogrede imajo vsi dijaki SGT Radenci brezplačne malice (kako dolgo bodo?). Bivanje v domu je prav gotovo najceneje v Pomurju, saj stane prenočitev le okrog osem evrov, mesečno pa okrog 150 evrov. Prav tako lahko gostje najamejo sobo z zajtrkom (1,90 ), večerjo (3,90 ) ali polni penzion. Toda ker v Radencih ni veliko gostov, je dijaki dom prazen. Zaseden je le med sejmi v Gornji Radgoni in ob obiskih pobratenih ol.
Nudijo tudi popuste na skupine, sedaj pa se prejeli potrditev, da je njihov dijaki dom registriran tudi kot hostel (mladinski hotel), in menda so se zanj e začeli zanimati mnogi tudenti in drugi zainteresirani, tako iz tujine, kot iz drugih delov Slovenije.
Besedilo in foto: O.B.
