Pomladni dan na SŠGT Radenci

Projekt pomladni dan na SŠGT Radenci v znamenju ohranjanja okolja, spoznavanja kulturne dediščine in okoljskih posebnosti
REKA MURA KOT ŽIVLJENJSKI PROSTOR

Srednja šola za gostinstvo in turizem (SŠGT) Radenci, med drugim, že nekaj let sodeluje tudi v evropskem projektu Pomladni dan, ki se vsako leto prične z začetkom pomladi in je namenjen vsem šolam Evrope in tudi drugim šolam. V ta namen naj bi pripravljali razprave in interaktivne dejavnosti, na katerih imajo mladi možnost, da Evropi predstavijo svoja mnenja in stališča, da sodelujejo na razpisanih slovenskih in evropskih natečajih različnih področij. In v okviru Pomladnega dne je na SŠGT Radenci potekalo več dejavnosti.

Dijake je med drugimi, obiskal evangeličanski škof mag. Geza Erniša, ki je predaval ob priliki 460-obletnice izida Katekizma. V ta namen je predstavil pomen izida prve knjige v slovenskem jeziku. Dijaki so spoznali prizadevanja slovenskih protestantov, predvsem njihov doprinos k razvoju slovenskega knjižnega jezika in slovenske kulture. Na eko-pomladnem dnevu so dijaki zbirali odpadni papir in zbrali preko pet ton papirja. Izvedli so tudi orientacijski pohod, ki je potekal v okolici Radencev. Dijaki so se orientirali po vnaprej pripravljenih zemljevidih, v katerih je bila vrisana pot. Na poti je bilo pet kontrolnih točk, kjer so dijaki odgovarjali na zastavljena vprašanja. Najhitrejša ekipa je pot prehodila v eni uri. Cilj pohoda je bil orientacija v naravi, skrb za ohranjanje narave in izkazovanje pozitivnega odnosa do slednje. Dejavnosti so se sicer med seboj povezovale in dopolnjevale, saj je vse potekalo v smislu ohranjanja okolja, spoznavanja naše kulturne dediščine in okoljskih posebnosti. Dijaki so ustvarili tudi literarno glasilo na to temo…

„Za dijake prvih letnikov je v sklopu eko-pomladnega dne bil izveden tudi naravoslovni dan. Dijaki so izdelali plakate na temo Odpadki, igrali pa so tudi igro Kdo pride prej iz Umazovega do Kuštrovega. Skozi igro so osveščali svoj pozitiven odnos do narave. Izvedli so eksperimentalno delo – izolacija DNK iz sline; pogovarjali so se o pomenu dednosti. Izvedli so tudi eksperimentalno delo – kemija v domači kuhinji. Delo je bilo zanimivo in koristno. Posebej zanimiva je bila razstava likovnih del, ki so jo dijaki pripravili v Domu starejših občanov Radenci, kjer so bile vse umetnine izdelane iz odpadnega materiala. V okviru praktičnega pouka turizma so dijaki raziskovali kulturne, turistične in socialne značilnosti posameznih evropskih držav. Predstavili so tudi ideje o zelenem turizmu v evropskih državah in tako izdelali načrt razvoja turizma v smeri ohranjanja okolja. Raziskovalne naloge so javno predstavili“, je razložila
koordinatorka na projekta na SŠGT Radenci, Mateja Rožanc-Zemljič.

Dijaki so proučevali tudi pomen mokrišč za ohranjanje raznovrstnosti živih bitij. Proučevali so mokrišče na Petanjcih in ugotavljali pomen živih bitij za ohranjanje živalskih vrst. Kot zanimivost je v Evropi znan plavček, ki živi prav na tem področju. V času parjenja samec spremeni barvo – v modro. Dijaki so tudi popisovali vrste živih bitij in ugotovili, da jih je na tem področju še presenetljivo veliko. Proučevali so tudi ogrožene ptice Pomurja. Osredotočili so se na ogrožene vodne ptice pozimi. Ugotovili so, da se žal določene vrste ptic, ki so sicer zabeležene kot prisotne na teh področjih, ne pojavljajo več. Zanimiva je bila tudi reka Mura kot življenjski prostor. Pred leti so pri Radencih analizirali del struge reke Mure. To analizo so primerjali z analizo, ki so jo opravili v tem šolskem letu, in ugotovili, da se je število vrst živih bitij povečalo.

„Dodati je potrebno, da so dijaki pripravili dve dve slavnostni kosili na temo: Evropska kulinarika, kjer so predstavili jedi raznih držav, hkrati pa tudi njihovo kulturo, navade in običaje.
In če strnemo; projekt Pomladni dan znova pomeni nov doprinos k uspehom dijakov, k njihovemu pestremu delovanju, zmožnostih raziskovanja in odkrivanja nečesa novega in kar je najpomembnejše – k razvoju njihovega strokovnega in teoretičnega znanja ter pozitivnega odnosa do sveta“, dodaja koordinatorka Mateja Rožanc-Zemljič.

O.B.