Martinovanje Kapela

Izjemno Martinovanje, z veliko obiskovalcev in bogatim programom, so pripravili na Kapeli; Med množico prisotnih tudi sedem vinskih kraljic;
TA NAGNUSNI MOŠT SO SPREMENILI V KRISTALNO ČISTO VINO

Glede na to, da je letošnji sv. Martin godoval sredi tedna, v četrtek, 11.11., so se različna martinovanja razvlekla na dva vikenda. In zato so, enako kot na vikend pred sv. Martinom, tudi vikend po njem, potekale številne „Martinove prireditve“, torej takšna in drugačna martinovanja. Eno izmed najboljših na severovzhodu države je bilo tudi v občini Radenci. Šlo je za 2. martinovanje pri prvi okroglo zgrajeni vinski kleti v Sloveniji, torej na dvorišču kleti Kapela d.d. Pripravili so ga družba Kapela vinogradništvo in vinarstvo d.d., občina Radenci, Zavod za turizem in šport Radenci, Zdravilišče Radenci d.d., TD Radenci, TD Klopotec Kapela ter Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Kapela. Na omenjenem martinovanju, kjer so za zabavo skrbela glasbena skupina Toti štirje, mladi plesalci, otroci iz radenskega vrtca, učenci Osnovne šole Kapela, folkloristi s Kapele in iz Beltincev, tamburaši iz Beltincev, Kapelski kvartet, cimbalist Andi Sobočan in harmonikarski orkester radgonske glasbene šole, se je odvijalo marsikaj zanimivega in prijetnega, organizatorji pa so dejansko zadeli v črno, saj že dolgo na radgonskem območju ni potekala tako uspešna prireditev. Vse je bilo izvrstno, le nekoliko je bil utesnjen prireditveni prostor ki je težko sprejel vse obiskovalce od blizu in daleč med katerimi je bilo tudi sedem vinskih kraljic, s slovensko kraljico Andrejo Erzetič na čelu.

In po vsem videnem in doživetem, na martinovanju pri plus 20 stopinjah, na Kapeli, smo lahko ugotovili, da so odgovorni v radenski občini le spoznali, da je njihova občina turistična in kmetijstva, ter da lahko znova postane pomemben igralec na turističnem prizorišču le, če bodo med sabo vsi sodelovali in se povezovali. Tokrat jim je ob pomoči lepega vremena dobro uspelo in dvorišče kapelske kleti je bilo skoraj premajhno za vse goste od blizu in daleč, ki so si želeli ogledati program, okusiti kapelska vina in pojesti kaj domačega. V uradnem krstu mošta je humorist Samo Tuš, kot sveti Martin najprej vse najodgovornejše v podjetju in občini obtožil hudodelskega združevanja z namenom, da bi proizvajali mošt, to motno nesnago, nato pa je pred očmi vseh motni pridelek hudodelske združbe spremenil v imenitno, kristalno čisto kapelsko vino, za kupico katerega so se obiskovalci kar prerivali pred odrom.

Vsake pol ure je bil ogled enkratne (okrogle) vinske kleti ter pokušina izvrstnih vin nekje spodaj med sodi, vmes pa je potekal bogat kulturni in zabavni program, kjer je gotovo vsakdo našel nekaj zase. Vse prisotne so pozdravili številni ugledneži, med katerimi tudi predsednik odbora DZ za kmetijstvo Franc Bogovič. Zelo zanimiv je bil tudi svečani krst mošta, na sami prireditve pa je vseskozi potekala predstavitev vin domačih vinogradnikov, ki so ob Martinovih dobrotah, ponudili tudi domačo ťjužinoŤ ter dobrote iz krušne peči, pečene kostanje ipd. Organizatorji, ki jim je pri organizaciji tudi vreme šlo na roko, so pripravili tudi zanimiv in bogat srečelov. „Želimo si, da bi ta prireditev postala tradicionalna, ker smo doma v vinorodni pokrajini in smo poznani po odličnih vinih. Predvsem imamo željo združiti akterje z različnih področij. Doslej smo bili aktivni turisti, vinogradniki in posamezna podjetja, vendar je vsak deloval po svoje. Mnenja smo, da z združenimi močmi uspemo te stvari narediti veliko boljše, kar se je sedaj tudi potrdilo“, je povedala predsednica TD Klopotec Kapela Jasna Koren.

Mimogrede so se kapelskem martinovanju, poleg številnih avtobusov iz vse Slovenije, pridružili tudi udeleženci 28. tradicionalnega Martinovega teka, pohoda in kolesarjenja, ki so se letos podali iz Bratoncev ter po opravljeni 21-kilometrski progi končali na Kapeli.

Kakorkoli že, sv. Martin, priljubljen krščanski svetnik, ima med evropskimi narodi številne simbolne pomene. Slovenci smo ga tesno povezali z naravnim procesom nastajanja vina. Sv. Martin ga posveti, ga naredi čudežnega, po Bogu danega. S tem vino postavi na visoko raven svetosti, ljubezni do življenja in blagostanja. To je krščanstvu blizu, saj je vino pijača mašnega obredja, posebne posvetitve. Slovenci smo povrhu vino naredili za pijačo nacionalnega obredja, saj je naša nacionalna himna pravzaprav zdravica. Martinovanje je tako eden najpomembnejših praznikov krogotoka leta in nič nenavadno ne bi bilo, če bi 11. november, ko goduje sv. Martin, razglasili za državni praznik, kot si prizadeva bratovščina sv. Martina. Vsi ti pomeni dajejo martinovanju veliko težo. Tega so se zavedli v prestolnici, ko zadnja leta zbirajo na ljubljanski vinski poti vinarje iz vseh delov Slovenije. A le v vinorodnih pokrajinah je vinska kultura vraščena v meso življenja, v mentaliteto, kulturo, simboliko, načine življenja ljudi. Zato je pravo martinovanje le v teh krajih.
Besedilo in foto (O.B.)

Traminec moj ljubimec

„Vsepovsod, kamor me vodi moja pot, ljudem predstavljam sebe, naš kraj, vaša vina in kulinariko! Zelo vesela sem in ponosna, da sem nosila krono vinogradništva in vinarstva radgonsko kapelskih goric, da sem lahko povezana v to prelepo zgodbo, v zgodovino naših dedov in pradedov, ki so nam dali temelje vinogradništva in vinarstva. Prav je, da se vsi mi ljubitelji vina in vinske kulture zavedamo, kako pomembna je ta tradicija pridelovanja grozdja in obdelovanja vinske trte. Kamor koli me pot zanese po Sloveniji, se rada pohvalim, da prihajam iz prelepe dežele, katere narava za okras ne potrebuje dragocenih draguljev, ki jih je vzel človek. Ampak je zelo zadovoljna z prelepimi hribčki, ki so bogato obdarjeni z vinsko trto. Rada povem, da prihajam iz krajev, kjer zorijo v vaših kleteh, dragi vinarji odlični traminci. Ko me vprašajo, katero vino je meni najljubše, pa z veseljem povem, da je Traminec moj ljubimec. Danes je dan veselja, praznovanja,…dan, na katerega se pozabijo mnoge skrbi, veliko dela, veliko vloženega truda in mnogo ljubezni do trte. Zato se zavedajmo, da je v teh vinskih kapljicah skrito mnogo stvari! Zato jo spoštujmo in cenimo, saj imamo odlična vrhunska vina, katera se lahko primerjajo z vini izven naših meja. Torej danes zbogom mošt in dobrodošlo v naših kozarcih mlado vino! Vsi vi, ki ste prišli k nam na Kapelo pa s seboj odnesite lepe spomine, na naš kraj in naslednje leto s seboj pripeljite še več vaših prijateljev!“, nam je povedala lanska kraljica Društva vinogradnikov Radgonsko kapleskih goric Janja Korošec.
O.B.

Martinovo je jesenski pust

Minil še je en sv. Martin. Martinovo je v Sloveniji priljubljen praznik, ki ga večina praznuje ob koncih tedna, na soboto in nedeljo, manjšina pa tudi na sam praznik, ki je letos bil v četrtek, 11.11.Po ljudskem reku je Martinovo jesenski pust. Sveti Martin sam pri tem nima deleža, v knjigi Praznično leto Slovencev razlaga narodopisec Niko Kuret. Karkoli se ob martinovanju godi, je starejšega izvora. Postavljeni svetnik je moral prevzeti pogansko praznovanje in šege, ki jih ni bilo moč zatreti. Pogani našega podnebnega pasu so v začetku novembra obhajali praznik zahvale za letino. K temu so prihajali tudi duhovi rajnih prednikov. Vse to je mogoče razbrati iz martinovanja, kakšno je bilo na Slovenskem do nedavnega in je deloma še. Martinovanje je posebej slovesno v vinskih krajih, kajti mošt se je že spremenil v novo vino. Svetemu Martinu se je že zgodaj pridružila gos: po vsej verjetnosti je bila to daritvena žival, piše Niko Kuret.

Sicer pa legenda o sv. Martinu pravi, da je spremenil vodo v vino kot Kristus v Kani galilejski. Posledično naj bi se okrog martinovega mošt spremenil v vino. Nekoliko kasnejša legenda o goseh pa govori o tem, kako so gosi izdale sv. Martina, ki se je med njimi skrival, ko so mu hoteli sporočiti, da je bil izvoljen za škofa. Po tej legendi morajo gosi na dan njegove smrti umreti. S to legendo so ljudje skušali razložiti upodobitve gosi, dodane podobam svetnika. Najbolj značilna praznična jed je tako prav gos, ob njej pa pijejo vino. Martin Tourski se je rodil oktobra leta 316 v Sabariji, današnjem Szombathelyju, na Madžarskem. Starša sta bila pogana, Martin pa je proti njuni volji pri dvanajstih zaprosil za sprejem med katehumene. Ko je bil star 15 let, je stopil v državno vojsko in postal častnik gardne konjenice. Že v tem času so ga hvalili zaradi njegove skromnosti in izredne ljubezni do bližnjega.

Znana je zgodba o tem, kako je Martin nekega mrzlega zimskega dne pred mestnimi vrati v Amisensu presekal svoj častniški plašč in polovico dal od mraza prezeblemu beraču. Ponoči se mu je prikazal Kristus, ogrnjen s tem plaščem, in mu dal vedeti: vse, kar storite ubogim, storite meni.
Martin se je poslovil od cesarske službe in se napotil k škofu Hilariju v Poitiers, kjer je nekaj let kasneje prejel mašniško posvečenje in ustanovil prvi samostan na francoskih tleh. Leta 371 je bil namreč izvoljen za škofa v Toursu. Povsod so govorili o moči njegovih čudežnih ozdravljenj, izganjanja duhov in obujanja mrtvih. V znamenje, da je ostal zvest svojemu pojmovanju evangelija, je tudi pri božji službi raje sedel na navadnem stolu kot na oblazinjenem škofovskem sedežu. Največje veselje mu je bilo, da se je lahko pogovarjal z ljudmi v svoji škofiji. Kmalu po njegovi smrti, 8. novembra 397, so ga začeli častiti kot svetnika. Bil je eden prvih svetnikov -nemučencev, ki mu je Cerkev priznala svetniško čast. Na tisoče cerkva, mest in gradov je dobilo svoje ime po njem, tudi v Sloveniji. Je namreč priprošnjik vojakov, pastirjev, revežev in suknarjev…