Izjemno Martinovanje, z veliko obiskovalcev in bogatim programom, so pripravili na Kapeli; Med mnoico prisotnih tudi sedem vinskih kraljic;
TA NAGNUSNI MOT SO SPREMENILI V KRISTALNO ČISTO VINO
Glede na to, da je letonji sv. Martin godoval sredi tedna, v četrtek, 11.11., so se različna martinovanja razvlekla na dva vikenda. In zato so, enako kot na vikend pred sv. Martinom, tudi vikend po njem, potekale tevilne Martinove prireditve, torej takna in drugačna martinovanja. Eno izmed najboljih na severovzhodu drave je bilo tudi v občini Radenci. lo je za 2. martinovanje pri prvi okroglo zgrajeni vinski kleti v Sloveniji, torej na dvoriču kleti Kapela d.d. Pripravili so ga druba Kapela vinogradnitvo in vinarstvo d.d., občina Radenci, Zavod za turizem in port Radenci, Zdraviliče Radenci d.d., TD Radenci, TD Klopotec Kapela ter Drutvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Kapela. Na omenjenem martinovanju, kjer so za zabavo skrbela glasbena skupina Toti tirje, mladi plesalci, otroci iz radenskega vrtca, učenci Osnovne ole Kapela, folkloristi s Kapele in iz Beltincev, tamburai iz Beltincev, Kapelski kvartet, cimbalist Andi Sobočan in harmonikarski orkester radgonske glasbene ole, se je odvijalo marsikaj zanimivega in prijetnega, organizatorji pa so dejansko zadeli v črno, saj e dolgo na radgonskem območju ni potekala tako uspena prireditev. Vse je bilo izvrstno, le nekoliko je bil utesnjen prireditveni prostor ki je teko sprejel vse obiskovalce od blizu in daleč med katerimi je bilo tudi sedem vinskih kraljic, s slovensko kraljico Andrejo Erzetič na čelu.
In po vsem videnem in doivetem, na martinovanju pri plus 20 stopinjah, na Kapeli, smo lahko ugotovili, da so odgovorni v radenski občini le spoznali, da je njihova občina turistična in kmetijstva, ter da lahko znova postane pomemben igralec na turističnem prizoriču le, če bodo med sabo vsi sodelovali in se povezovali. Tokrat jim je ob pomoči lepega vremena dobro uspelo in dvoriče kapelske kleti je bilo skoraj premajhno za vse goste od blizu in daleč, ki so si eleli ogledati program, okusiti kapelska vina in pojesti kaj domačega. V uradnem krstu mota je humorist Samo Tu, kot sveti Martin najprej vse najodgovorneje v podjetju in občini obtoil hudodelskega zdruevanja z namenom, da bi proizvajali mot, to motno nesnago, nato pa je pred očmi vseh motni pridelek hudodelske zdrube spremenil v imenitno, kristalno čisto kapelsko vino, za kupico katerega so se obiskovalci kar prerivali pred odrom.
Vsake pol ure je bil ogled enkratne (okrogle) vinske kleti ter pokuina izvrstnih vin nekje spodaj med sodi, vmes pa je potekal bogat kulturni in zabavni program, kjer je gotovo vsakdo nael nekaj zase. Vse prisotne so pozdravili tevilni uglednei, med katerimi tudi predsednik odbora DZ za kmetijstvo Franc Bogovič. Zelo zanimiv je bil tudi svečani krst mota, na sami prireditve pa je vseskozi potekala predstavitev vin domačih vinogradnikov, ki so ob Martinovih dobrotah, ponudili tudi domačo ťjuinoŤ ter dobrote iz krune peči, pečene kostanje ipd. Organizatorji, ki jim je pri organizaciji tudi vreme lo na roko, so pripravili tudi zanimiv in bogat srečelov. elimo si, da bi ta prireditev postala tradicionalna, ker smo doma v vinorodni pokrajini in smo poznani po odličnih vinih. Predvsem imamo eljo zdruiti akterje z različnih področij. Doslej smo bili aktivni turisti, vinogradniki in posamezna podjetja, vendar je vsak deloval po svoje. Mnenja smo, da z zdruenimi močmi uspemo te stvari narediti veliko bolje, kar se je sedaj tudi potrdilo, je povedala predsednica TD Klopotec Kapela Jasna Koren.
Mimogrede so se kapelskem martinovanju, poleg tevilnih avtobusov iz vse Slovenije, pridruili tudi udeleenci 28. tradicionalnega Martinovega teka, pohoda in kolesarjenja, ki so se letos podali iz Bratoncev ter po opravljeni 21-kilometrski progi končali na Kapeli.
Kakorkoli e, sv. Martin, priljubljen krčanski svetnik, ima med evropskimi narodi tevilne simbolne pomene. Slovenci smo ga tesno povezali z naravnim procesom nastajanja vina. Sv. Martin ga posveti, ga naredi čudenega, po Bogu danega. S tem vino postavi na visoko raven svetosti, ljubezni do ivljenja in blagostanja. To je krčanstvu blizu, saj je vino pijača manega obredja, posebne posvetitve. Slovenci smo povrhu vino naredili za pijačo nacionalnega obredja, saj je naa nacionalna himna pravzaprav zdravica. Martinovanje je tako eden najpomembnejih praznikov krogotoka leta in nič nenavadno ne bi bilo, če bi 11. november, ko goduje sv. Martin, razglasili za dravni praznik, kot si prizadeva bratovčina sv. Martina. Vsi ti pomeni dajejo martinovanju veliko teo. Tega so se zavedli v prestolnici, ko zadnja leta zbirajo na ljubljanski vinski poti vinarje iz vseh delov Slovenije. A le v vinorodnih pokrajinah je vinska kultura vračena v meso ivljenja, v mentaliteto, kulturo, simboliko, načine ivljenja ljudi. Zato je pravo martinovanje le v teh krajih.
Besedilo in foto (O.B.)
Traminec moj ljubimec
Vsepovsod, kamor me vodi moja pot, ljudem predstavljam sebe, na kraj, vaa vina in kulinariko! Zelo vesela sem in ponosna, da sem nosila krono vinogradnitva in vinarstva radgonsko kapelskih goric, da sem lahko povezana v to prelepo zgodbo, v zgodovino naih dedov in pradedov, ki so nam dali temelje vinogradnitva in vinarstva. Prav je, da se vsi mi ljubitelji vina in vinske kulture zavedamo, kako pomembna je ta tradicija pridelovanja grozdja in obdelovanja vinske trte. Kamor koli me pot zanese po Sloveniji, se rada pohvalim, da prihajam iz prelepe deele, katere narava za okras ne potrebuje dragocenih draguljev, ki jih je vzel človek. Ampak je zelo zadovoljna z prelepimi hribčki, ki so bogato obdarjeni z vinsko trto. Rada povem, da prihajam iz krajev, kjer zorijo v vaih kleteh, dragi vinarji odlični traminci. Ko me vpraajo, katero vino je meni najljube, pa z veseljem povem, da je Traminec moj ljubimec. Danes je dan veselja, praznovanja,
dan, na katerega se pozabijo mnoge skrbi, veliko dela, veliko vloenega truda in mnogo ljubezni do trte. Zato se zavedajmo, da je v teh vinskih kapljicah skrito mnogo stvari! Zato jo spotujmo in cenimo, saj imamo odlična vrhunska vina, katera se lahko primerjajo z vini izven naih meja. Torej danes zbogom mot in dobrodolo v naih kozarcih mlado vino! Vsi vi, ki ste prili k nam na Kapelo pa s seboj odnesite lepe spomine, na na kraj in naslednje leto s seboj pripeljite e več vaih prijateljev!, nam je povedala lanska kraljica Drutva vinogradnikov Radgonsko kapleskih goric Janja Koroec.
O.B.
Martinovo je jesenski pust
Minil e je en sv. Martin. Martinovo je v Sloveniji priljubljen praznik, ki ga večina praznuje ob koncih tedna, na soboto in nedeljo, manjina pa tudi na sam praznik, ki je letos bil v četrtek, 11.11.Po ljudskem reku je Martinovo jesenski pust. Sveti Martin sam pri tem nima delea, v knjigi Praznično leto Slovencev razlaga narodopisec Niko Kuret. Karkoli se ob martinovanju godi, je starejega izvora. Postavljeni svetnik je moral prevzeti pogansko praznovanje in ege, ki jih ni bilo moč zatreti. Pogani naega podnebnega pasu so v začetku novembra obhajali praznik zahvale za letino. K temu so prihajali tudi duhovi rajnih prednikov. Vse to je mogoče razbrati iz martinovanja, kakno je bilo na Slovenskem do nedavnega in je deloma e. Martinovanje je posebej slovesno v vinskih krajih, kajti mot se je e spremenil v novo vino. Svetemu Martinu se je e zgodaj pridruila gos: po vsej verjetnosti je bila to daritvena ival, pie Niko Kuret.
Sicer pa legenda o sv. Martinu pravi, da je spremenil vodo v vino kot Kristus v Kani galilejski. Posledično naj bi se okrog martinovega mot spremenil v vino. Nekoliko kasneja legenda o goseh pa govori o tem, kako so gosi izdale sv. Martina, ki se je med njimi skrival, ko so mu hoteli sporočiti, da je bil izvoljen za kofa. Po tej legendi morajo gosi na dan njegove smrti umreti. S to legendo so ljudje skuali razloiti upodobitve gosi, dodane podobam svetnika. Najbolj značilna praznična jed je tako prav gos, ob njej pa pijejo vino. Martin Tourski se je rodil oktobra leta 316 v Sabariji, dananjem Szombathelyju, na Madarskem. Stara sta bila pogana, Martin pa je proti njuni volji pri dvanajstih zaprosil za sprejem med katehumene. Ko je bil star 15 let, je stopil v dravno vojsko in postal častnik gardne konjenice. e v tem času so ga hvalili zaradi njegove skromnosti in izredne ljubezni do blinjega.
Znana je zgodba o tem, kako je Martin nekega mrzlega zimskega dne pred mestnimi vrati v Amisensu presekal svoj častniki plač in polovico dal od mraza prezeblemu beraču. Ponoči se mu je prikazal Kristus, ogrnjen s tem plačem, in mu dal vedeti: vse, kar storite ubogim, storite meni.
Martin se je poslovil od cesarske slube in se napotil k kofu Hilariju v Poitiers, kjer je nekaj let kasneje prejel maniko posvečenje in ustanovil prvi samostan na francoskih tleh. Leta 371 je bil namreč izvoljen za kofa v Toursu. Povsod so govorili o moči njegovih čudenih ozdravljenj, izganjanja duhov in obujanja mrtvih. V znamenje, da je ostal zvest svojemu pojmovanju evangelija, je tudi pri boji slubi raje sedel na navadnem stolu kot na oblazinjenem kofovskem sedeu. Največje veselje mu je bilo, da se je lahko pogovarjal z ljudmi v svoji kofiji. Kmalu po njegovi smrti, 8. novembra 397, so ga začeli častiti kot svetnika. Bil je eden prvih svetnikov -nemučencev, ki mu je Cerkev priznala svetniko čast. Na tisoče cerkva, mest in gradov je dobilo svoje ime po njem, tudi v Sloveniji. Je namreč pripronjik vojakov, pastirjev, reveev in suknarjev…
