Ugledni znanstvenik, dr. Gorazd Drevenek predaval vinogradnikom in ljubiteljem vina; Vino je zdravilo, toda v zmernih količinah; Slovenija v svetovnem vrhu po pitju vina
KAKNI SO BIOLOKI UČINKI SNOVI IZ VINA?
Prav sedaj, v decembru, ko se popije nekoliko več vina, je v organizaciji Drutva vinogradnikov Benedikt, čigav predsednik je vinski vitez Zlatko Borak, je v Kulturnem domu Benedikt potekalo izjemno zanimivo in aktualno predavanje na temo vina.
Ugledni znanstvenik – raziskovalec, dr. Gorazd Drevenek, vodja laboratorija za preučevanje zdravil za bolezni srca in oilja, na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je namreč za vse razumljivo, predaval na temo: Bioloko aktivne učinkovine iz vina na človeki organizem in njegove organe v negativnem in pozitivnem smislu.
V Drutvu vinogradnikov Benedikt smo si nekako zadali cilje, da svojim članom in občanom Benedikta, v okviru naega programa dela v letu 2010, organiziramo strokovno predavanje s strani strokovnjakov z medicinske fakultete. Prepričani smo, da moramo nae člane in tudi iro javnost tudi izobraevati na področju uivanja vina in izdelkov iz grozdja na osvečen način., je uvodoma, v pozdravnem nagovoru, med drugim povedal predsednik drutva Zlatko Borak, ki zadovoljen z obiskom poslualcev, ki so prili tudi iz sosednjih vinogradnikih drutev ter sploh iz vrst vinogradnikov in vinarjev.
Dr. Gorazd Drevenek, ki se podrobneje ukvarja z raziskavo vina ter njegovega pozitivnega in negativnega učinka na človeko telo ukvarja od leta 2001, je uvodoma opozoril, da je vino vsekakor zdravilo, toda v zmernih količinah. V nasprotnem pa gre za strup, ki je sila nevaren. Hkrati je poudaril, da v Sloveniji, ob Italiji, Franciji, paniji, Portugalski in nekaterih junoamerikih dravah, sodimo v sam svetovni vrh po popitem vinu na prebivalca, saj ga povprečno letno popijemo nad 30 litrov. Takoj za nami so uvrčene ostale drave Evropske unije, Avstralija, ZDA in Kanada, ele potem na vrsto prihajajo Juna Afrika, Rusija in e nekatere drave June Amerike. V Afriki, Juni in Vzhodni Aziji ter Srednji Ameriki se pije najmanj vina, in sicer manj kot liter na prebivalca letno. Tako v rdečih kot belih vinih so dobri in slabi učinki. Ko gre za alkohole, v vinu prevladuje etanol. Alkoholi (glicerol, propanol, butanol in različni polioli ali sladkorni alkoholi) vplivajo tudi na okus vina. V vinu je 4,5-9 g/L kislin (vinska, jabolčna, mlečna, jantarna in citronska kislina) , zraven so tudi mineralne snovi (Ca, Mg, K, Na, Fe, Cu), beljakovine, aminokisline, amidi in amini, ter seveda sladkor. Med vitamini prevladujejo vitamini B-kompleksa in askorbinska kislina (vitamin C). Aromatične – buketne snovi: aromatični estri, nastali z reakcijo med kislinami in alkoholi, ki nastanejo med alkoholnim vrenjem in buketne snovi, ki se oblikujejo med zorenjem vina v steklenici. Povprečna količina pelifenolov je v belih vinih od 40 do 400 mg/L in od 300 do 4000 mg/L v rdečih vinih. Vino deluje na: srce in oilje, krvne celice, mogane, ledvice, jetra, dihala, imunski sistem.
Po uradnih raziskavah, tako dr. Drevenek, naj bi kvalitetno redeče vino celo nadomestilo nitroglicerin, ki ga bolniki zauijejo ob zastoju srca. Rdeče vino sproča ile s povečano tvorbo NO (gre za tvorbo povezano z mnogimi boleznimi, kot je arteroskleroza, hipertenzija, revmatoidni artritis, rak ipd.), zmanja nastajanje ET-1, in povečuje sintezo EDHF in prostaciklina (PGI2). To povzročajo polifenoli, največ antociani in proantocianidini. Vino inducira prepis e-NOS in poveča izločanje NO. To je dolgotrajni začitni učinek na srce. Najbolj resveratrol iz rdečega vina. Pri aterosklerozi in koronarni srčni bolezni se zlepljajo trombociti nastajanje krvnih strdkov. Polifenoli to zavirajo in zmanjajo vnetja. Kvercetin, katehin in resveratrol zavirajo nastane tromboksana v trombocitih in levkotriena v nevtrofilcih. Vino zavira tudi oksidacije LDL, ki je ključni korak pri razvoju ateroskleroze. Vino čiti tako, ali da lovi proste radikale, polifenoli delujejo kot reducenti, ali kot kelatorji kovinskih ionov in varčevanje z vitaminom E in karotenoidi v LDL-u. Rdeče vino tudi zviuje HDL (24), zagotavlja dr. Drevenek, ki sicer ne eli promovirati vino, a kljub temu trdi, da slednje v normalnih količinah pomaga tudi pri zoenju srčnih il (koronarna arterijska bolezen), zavira procese staranja il (diabetes, periferna odpoved, ..), zavira nalaganje mačob, nastajanje zarastlin, strjevanje krvi nastajanje in nato spročanje krvnih in mačobnih strdkov.
e veliko je drugih pozitivnih biolokih učinkov vina, kot so: zlepljanje trombocitov, spročanje il , modulacijo presnove mačob, zaviranje LDL oksidacij, zelo pomembne so bioloke lastnosti stilbenov (trans-resveratrol), snovi iz rdečega vina zmanjajo nastanek aterosklerotičnih plakov, ter tudi rast in migracijo celic gladkih miic v plake. Pitje vina v neki obirni norveki tudiji je dolgoročno povzročilo bolje delovanje moganov, bolje reevanje testov. Pivce so spremljali sedem let. enske, ki sploh niso pile, so imele slabe rezultate od pivk. Zaradi tega marsikdo upa, da bi v vinu nali kakne učinkovine, ki bi bile potencialna zdravila proti izgubi mentalnih sposobnosti, demenci, Alzheimerjevi, Parkisnsonovi bolezni, ampak zaenkrat ni nihče odkril e nič uporabnega, je dejal dr. Gorazd Drevenek, ki je posebej omenil rdeča vina: Chianti Classico, Barolo, Bordeaux, Rioja, Burgundec, Châteauneuf-du-Pape, Avignonesi…, bela vina: sivi pinot, Chardonnay, Châteauneuf-du-Pape, Rioja, Müller-Thurgau, rizling Kabinett, ter grozdni sok iz rdečega in belega grozdja
Samo rdeča vina zavirajo PDGFR aktivacijo, pomembno pri procesu strjevanja krvi. Zaeleno je, da učinkovina zmanja strjevanje krvi manj krvnih strdkov manj infarktov (tako moganskih kot srčnih). Rdeče vino modulira avtonomni ivčni sistem, endokrini sistem, presnovo mačob in glukoze. Zaviranje PDGFR je razlaga za manjo smrtnost zaradi infarktov in drugih bolezni srca. Uporaba izoliranih flavonoidov omogoča zaviranje aterogeneze in zoitve il. Resveratrol je bioloko aktiven fitoaleksin iz grozdja in gozdnih jagod . Poleg srčno ilnih bolezni so preučevali njegove učinke na: zaviranje tumorjev (anti-mitotik, anti-neoplastik, anti-oksidant, anti-trombocitni in protivnetni učinki). Vino deluje tudi kot fitoestrogen (enaki učinki kot estrogen; zato potencialno delovanje pri raku dojk) -anti-proliferativna in pro-apoptotska aktivnost, je razloil ugledni strokovnjaki, kateremu so po končanem odličnem predavanju prisotni zastavili tevilna vpraanja.
Sam dogodek, katerega je povezovala mlada moderatorka Larisa Pseit, so v Benediktu popestrili tudi s kulturnim programom, v katerem so nastopile ljudske pevke in pevci iz Benedikta v spremstvu harmonikarja Janeza Perka, ter domača glasbena skupina. vse prisotne pa bodo pogostili tudi z odličnim mladim vinom domačih vinogradnikov, ter dobrotami Aktiva kmečkih ena in deklet Benedikt.
Besedilo in foto: O.B.