Biološko aktivne učinkovine iz vina

Ugledni znanstvenik, dr. Gorazd Drevenšek predaval vinogradnikom in ljubiteljem vina; Vino je zdravilo, toda v zmernih količinah; Slovenija v svetovnem vrhu po pitju vina

KAKŠNI SO BIOLOŠKI UČINKI SNOVI IZ VINA?

Prav sedaj, v decembru, ko se popije nekoliko več vina, je v organizaciji Društva vinogradnikov Benedikt, čigav predsednik je vinski vitez Zlatko Borak, je v Kulturnem domu Benedikt potekalo izjemno zanimivo in aktualno predavanje na temo vina.

Ugledni znanstvenik – raziskovalec, dr. Gorazd Drevenšek, vodja laboratorija za preučevanje zdravil za bolezni srca in ožilja, na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je namreč za vse razumljivo, predaval na temo: Biološko aktivne učinkovine iz vina na človeški organizem in njegove organe v negativnem in pozitivnem smislu.

„V Društvu vinogradnikov Benedikt smo si nekako zadali cilje, da svojim članom in občanom Benedikta, v okviru našega programa dela v letu 2010, organiziramo strokovno predavanje s strani strokovnjakov z medicinske fakultete. Prepričani smo, da moramo naše člane in tudi širšo javnost tudi izobraževati na področju uživanja vina in izdelkov iz grozdja na osveščen način.“, je uvodoma, v pozdravnem nagovoru, med drugim povedal predsednik društva Zlatko Borak, ki zadovoljen z obiskom poslušalcev, ki so prišli tudi iz sosednjih vinogradniških društev ter sploh iz vrst vinogradnikov in vinarjev.

Dr. Gorazd Drevenšek, ki se podrobneje ukvarja z raziskavo vina ter njegovega pozitivnega in negativnega učinka na človeško telo ukvarja od leta 2001, je uvodoma opozoril, da je vino vsekakor zdravilo, toda v zmernih količinah. V nasprotnem pa gre za strup, ki je sila nevaren. Hkrati je poudaril, da v Sloveniji, ob Italiji, Franciji, Španiji, Portugalski in nekaterih južnoameriških državah, sodimo v sam svetovni vrh po popitem vinu na prebivalca, saj ga povprečno letno popijemo nad 30 litrov. Takoj za nami so uvrščene ostale države Evropske unije, Avstralija, ZDA in Kanada, šele potem na vrsto prihajajo Južna Afrika, Rusija in že nekatere države Južne Amerike. V Afriki, Južni in Vzhodni Aziji ter Srednji Ameriki se pije najmanj vina, in sicer manj kot liter na prebivalca letno. Tako v rdečih kot belih vinih so dobri in slabi učinki. Ko gre za alkohole, v vinu prevladuje etanol. Alkoholi (glicerol, propanol, butanol in različni polioli ali sladkorni alkoholi) vplivajo tudi na okus vina. V vinu je 4,5-9 g/L kislin (vinska, jabolčna, mlečna, jantarna in citronska kislina) , zraven so tudi mineralne snovi (Ca, Mg, K, Na, Fe, Cu), beljakovine, aminokisline, amidi in amini, ter seveda sladkor. Med vitamini prevladujejo vitamini B-kompleksa in askorbinska kislina (vitamin C). Aromatične – buketne snovi: aromatični estri, nastali z reakcijo med kislinami in alkoholi, ki nastanejo med alkoholnim vrenjem in buketne snovi, ki se oblikujejo med zorenjem vina v steklenici. Povprečna količina pelifenolov je v belih vinih od 40 do 400 mg/L in od 300 do 4000 mg/L v rdečih vinih. Vino deluje na: srce in ožilje, krvne celice, možgane, ledvice, jetra, dihala, imunski sistem.

Po uradnih raziskavah, tako dr. Drevenšek, naj bi kvalitetno redeče vino celo nadomestilo nitroglicerin, ki ga bolniki zaužijejo ob zastoju srca. „Rdeče vino sprošča žile s povečano tvorbo NO (gre za tvorbo povezano z mnogimi boleznimi, kot je arteroskleroza, hipertenzija, revmatoidni artritis, rak ipd.), zmanjša nastajanje ET-1, in povečuje sintezo EDHF in prostaciklina (PGI2). To povzročajo polifenoli, največ antociani in proantocianidini. Vino inducira prepis e-NOS in poveča izločanje NO. To je dolgotrajni zaščitni učinek na srce. Najbolj resveratrol iz rdečega vina. Pri aterosklerozi in koronarni srčni bolezni se zlepljajo trombociti – nastajanje krvnih strdkov. Polifenoli to zavirajo in zmanjšajo vnetja. Kvercetin, katehin in resveratrol zavirajo nastane tromboksana v trombocitih in levkotriena v nevtrofilcih. Vino zavira tudi oksidacije LDL, ki je ključni korak pri razvoju ateroskleroze. Vino ščiti tako, ali da lovi proste radikale, polifenoli delujejo kot reducenti, ali kot kelatorji kovinskih ionov in varčevanje z vitaminom E in karotenoidi v LDL-u. Rdeče vino tudi zvišuje HDL (24)“, zagotavlja dr. Drevenšek, ki sicer ne želi promovirati vino, a kljub temu trdi, da slednje v normalnih količinah pomaga tudi pri zoženju srčnih žil (koronarna arterijska bolezen), zavira procese staranja žil (diabetes, periferna odpoved, ..), zavira nalaganje maščob, nastajanje zarastlin, strjevanje krvi – nastajanje in nato sproščanje krvnih in maščobnih strdkov.

Še veliko je drugih pozitivnih bioloških učinkov vina, kot so: zlepljanje trombocitov, sproščanje žil , modulacijo presnove maščob, zaviranje LDL oksidacij, zelo pomembne so biološke lastnosti stilbenov (trans-resveratrol), snovi iz rdečega vina zmanjšajo nastanek aterosklerotičnih plakov, ter tudi rast in migracijo celic gladkih mišic v plake. „Pitje vina v neki obširni norveški študiji je dolgoročno povzročilo boljše delovanje možganov, boljše reševanje testov. Pivce so spremljali sedem let. Ženske, ki sploh niso pile, so imele slabše rezultate od pivk. Zaradi tega marsikdo upa, da bi v vinu našli kakšne učinkovine, ki bi bile potencialna zdravila proti izgubi mentalnih sposobnosti, demenci, Alzheimerjevi, Parkisnsonovi bolezni, ampak zaenkrat ni nihče odkril še nič uporabnega“, je dejal dr. Gorazd Drevenšek, ki je posebej omenil rdeča vina: Chianti Classico, Barolo, Bordeaux, Rioja, Burgundec, Châteauneuf-du-Pape, Avignonesi…, bela vina: sivi pinot, Chardonnay, Châteauneuf-du-Pape, Rioja, Müller-Thurgau, rizling Kabinett, ter grozdni sok iz rdečega in belega grozdja

„Samo rdeča vina zavirajo PDGFR aktivacijo, pomembno pri procesu strjevanja krvi. Zaželeno je, da učinkovina zmanjša strjevanje krvi – manj krvnih strdkov – manj infarktov (tako možganskih kot srčnih). Rdeče vino modulira avtonomni živčni sistem, endokrini sistem, presnovo maščob in glukoze. Zaviranje PDGFR je razlaga za manjšo smrtnost zaradi infarktov in drugih bolezni srca. Uporaba izoliranih flavonoidov omogoča zaviranje aterogeneze in zožitve žil. Resveratrol je biološko aktiven fitoaleksin iz grozdja in gozdnih jagod . Poleg srčno žilnih bolezni so preučevali njegove učinke na: zaviranje tumorjev (anti-mitotik, anti-neoplastik, anti-oksidant, anti-trombocitni in protivnetni učinki). Vino deluje tudi kot fitoestrogen (enaki učinki kot estrogen; zato potencialno delovanje pri raku dojk) -anti-proliferativna in pro-apoptotska aktivnost“, je razložil ugledni strokovnjaki, kateremu so po končanem odličnem predavanju prisotni zastavili številna vprašanja.

Sam dogodek, katerega je povezovala mlada moderatorka Larisa Pseit, so v Benediktu popestrili tudi s kulturnim programom, v katerem so nastopile ljudske pevke in pevci iz Benedikta v spremstvu harmonikarja Janeza Perka, ter domača glasbena skupina. vse prisotne pa bodo pogostili tudi z odličnim mladim vinom domačih vinogradnikov, ter dobrotami Aktiva kmečkih žena in deklet Benedikt.

Besedilo in foto: O.B.