Glede na to, da Slovenija spada med pomembneje pridelovalce kakovostnih vin niti ne preseneča, da je napitek iz grozdja med Slovenkami in Slovenci zelo priljubljen.
VSAK SLOVENEC POPIJE 12 LITROV SLOVENSKEGA VINA
V Vinski drubi Slovenije ugotavljajo, da je prodaja vina na domačem trgu v 2010 porasla, izvoz pa je padel. Tako je od skupne prodaja slovenskega vina, v letu 2010 (29 milijonov litrov), kar 24 milijonov litrov prodanih na domačem trgu. Po drugi strani pa je le pet milijonov litrov slovenskih vin prodanih na tujih trgih. Tako se je prodaja na domačem trgu se je lani v primerjavi z letom 2009 povečala za 14 odstotkov, na tujem pa je padla za 4,7 odstotka. In če je verjeti tem podatkom, potem je vsak dravljan Slovenije lani popil 12 litrov slovenskega vina. Če temu pritejemo e uvoena vina ter neprijavljena vina, potem je jasno, da Slovenci sodimo med tiste zemljane, ki popijejo veliko vina, in al tudi drugih alkoholnih pijač. Po uradnih podatkih vsak Slovenec letno povprečno popije 37 litrov, po drugi strani pa denimo vsak Indijec (V Indiji je 1,17 milijarde ljudi, ki popijejo letno 1,8 milijona litrov vina, hkrati pa 4,5 milijarde litrov piva) povprečno popije le 9 ml vina.
Kakorkoli e, kot je povedal direktor Vinske drube Slovenije Duan Brejc, je slovenski domači trg vina e nasičen, a se je prodaja le povečala predvsem zaradi sloga in kakovosti. Na domačem trgu se je sicer povečal dele deelnih vin, kar je pripisati krizi, ki potronike usmerja k cenejim vinom. Dele vrhunskih vin na domačem trgu se je zmanjal, kakovostna vina pa ostajajo na razmeroma stabilnem deleu. Bela vina rahlo rastejo, rdeča kaejo rahel padec. Po nekajletni rasti je opaziti manji padec rosejev, peneča vina pa izkazujejo rast, posebej roseji, je pojasnil Brejc.
Izvoz slovenskega vina se je lani zmanjal zato, ker se je zmanjala prodaja odprtega vina. Prodaja tega vina e leta belei padec, lani pa se je v primerjavi z letom 2009 e prepolovila.
Prodaja ustekleničenih vin se je na tujih trgih sicer lani povečala za 62 odstotkov, pri čemer se je za skoraj milijon litrov povečal izvoz belih vin, podvojil se je izvoz rdečih vin. Slovenija sicer 76 odstotkov belih vin izvozi v tretje drave, kjer prednjači Kitajska, sledijo pa ji Hrvaka, ZDA, Italija, BiH, Nemčija in Srbija. V drave EU Slovenija izvozi 65 odstotkov rdečih vin. Kot poudarja Brejc, so do leta 2009 trije največji slovenski izvozniki vina (Puklavecfriends, Gorika Brda, Vipavska klet) večino svojega vina prodali v gostinstvu in ne v trgovini. Izvozne cene so zato narasle, in sicer se je povprečna izvozna cena med leti 2008 in 2010 v povprečju zviala 10 odstotkov letno. Drubeniki Vinske drube Slovenije, ki izvozijo priblino 90 odstotkov vsega slovenskega vina, se z uvozom po drugi strani skorajda ne ukvarjajo, tako ga v letu 2009 praktično ni bilo, lani pa je znaal manj kot 300.000 litrov.
Slovenija sicer od leta 2006 belei rast uvoenih vin (lani je presegel sedem milijonov litrov), pri čemer prevladuje uvoz iz Italije, Madarske in Makedonije. To vino v povprečju ne presee cene enega evra na liter in večinoma konča na policah diskontnih verig. Bistveno vijo povprečno ceno, ki presee tri evre na liter, dosegajo le vina, uvoena iz Francije, pa tudi tista iz panije, Čila, Hrvake in Avstralije, vendar je skupna količina uvoenih drajih vin relativno majhna in znaa od 300.000 do 600.000 litrov. Duan Brejc ne zanika, da se v Sloveniji soočamo z vinsko krizo. Zaloge namreč naračajo, hkrati pa tudi uvoz narača hitreje, kot bi si eleli. Na odgovor temu je, da je treba nujno zniati obseg sive ekonomije. Sivi trg namreč presega 40 odstotkov javne prodaje, je oster Brejc.
Slovenski vinarji so se sicer z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dogovorili, da promocijske ukrepe zoijo na tri ciljne sejemske nastope, hkrati pa se z ministrstvom dogovarjajo o treh ključnih izvoznih trgih, ki bodo deleni ukrepov kmetijske politike. Brejc je namreč prepričan, da brez večje osredotočenosti na ciljne trge ne bomo postali vinska destinacija.
Besedilo in foto: O.B.
