Negovski grad je drugič gostil druenje ob vinu, poeziji in glasbi Salon traminca 2011, kjer je okrog 777 obiskovalcev lahko poskusilo natanko 111 lahtnih tramincev in veliko kulinaričnih dobrot
KAR 111 TRAMINCEV ZA 777 OBISKOVALCEV
Predzadnji ponedeljek v letonjem avgustu (22.8.) med 17. in 22. uro, je prenovljeni
srednjeveki grad Negova pri Gornji Radgoni, bil priča dogodku, kakrnega e ni
bilo v tem delu Slovenskih goric. V organizaciji Zavoda za kulturo, promocijo
in turizem Gornja Radgona (Kultprotur) in Hie diečega traminca Steyer, ter Mediaspeed.net, je namreč
na sporedu bil II, Salon Traminca 2011, kjer se je obrnilo skorajda 800 (lani
na prvem salonu jih je bilo nad 500) pravih ljubiteljev vrhunskih vin, poezije in glasbe. Vsi oni so lahko poskusili natanko
111 vzorcev lahtnih tramincev iz Slovenije in tujine, zlasti sosednje
Avstrije, pa Francije, Madarske in Hrvake, enako netete kulinarične umetnine in
začitene tajersko-prekmurske dobrote z vrhunskimi slovenskimi kuharji ob predstavitvi
prof. dr. Janeza Bogataja.
Poleg kaknih 60 vinarjev, ki so ponudili najbolje, kar premorejo njihove kleti, so
za kulinarične dobrote skrbeli: Turistična kmetija !Pri Alenki Gornji Ivanjci;
Domačija Firbas Cogetinci; Restavracija Pri Florjanu Maribor, Hia kulinarike
Jezerek Medvode; unkarna Kodila Markiavci; Koaki d.d. Maribor; Hotel Livada
prestige in restavracija Prestige Terme 3000 Moravske Toplice; Restavracija M
mid Gornja Radgona; Romarin iz Maribora; Sirarna Ču iz Orehove vasi, Turizem
Lendava d.o.o…., Zraven je bil tudi sprehod skozi grajske sobane ob zgodbah iz
preteklosti, pa dotik čarovnice Apolonije, nekakne ikone in začitnice
radgonskega turizma, vrhunskih vin in odlične kulinarike.
Vse skupaj je spremljala izbrana poezija in glasba, saj so zraven bili tudi: igralec Boris Ostan, pesnik Ivo Stropnik, pesniki in glasbeniki Jernej Dirnbek in Tone Kregar (MI2)
ter Vlado Kreslin…, prireditev pa je začinil ognjeni spektakel. Poleg
vrhunskih in nepozabnih uitkov, je vsak obiskovalec prejel katalog tramincev in
unikaten kozarec. Organizatorji pa so izrebanemu obiskovalcu nepozabnega
dogodka v Negovi Salon Traminec 2011 podarili e oddih v Moravskih Toplicah.
Sploh pa je dogodek v Negovi znova bil nekaj posebnega, in ga samo kae
nadaljevati, saj ljudje potrebujejo tovrtno vinsko kulinarično kulturno
dogajanje…
Po prepričanju mnogih enologov in drugih vinskih strokovnjakov, je trata traminca
zlato v vinogradu, vino traminec v kozarcu pa kralj med vini. Traminec je
manj razirjena sorta sorta. Po trenutnih podatkih (wikipedia.org) je s
tramincem največ povrin zasajenih v Franciji (2.600 hektarjev), od česa kar
2.500 ha v Alzaciji. Sledijo pa: ZDA (1.800 ha, od česa 700 ha v Oregonu);
Nemčija (825); Avstrija (700); Avstralija (600); Italija (500); Juna Afrika
(300); Slovenija (248), Nova Zelandija (210), Hrvaka (200) itd. V Sloveniji in
Avstriji traminec povezujemo z vrtnico, v svetu pa z eksotičnim sadjem, e
posebej z ličjem. Slovenski traminci so zlato rumene barve, Cvetica ali
preprosto vonj je intenziven in zaznamo lahko iroko paleto vonjav, kot so
cvetovi divje vrtnice, klinčki, eksotično sadje od ogrumov do ličja, breskve.
Temu sledi intenziven okus, ki daje vtis polnosti in bogastva arom. Za tramince
je značilno, da imajo zaradi doseganja vije sladkorne stopnje ob trgatvi viji
odstotek alkohola, na drugi strani pa je vsebnost kislin v primerjavi z drugimi
sortami manja.
Pravijo,
da je povsod lepo, ampak doma je najlepe… Po spozna ele takrat, ko pokuka
izza meja domovine. Prevzet od veličastnega prvega vtisa nato odkrije, da se
povsod ukvarjajo s podobnimi problemi tako v vinogradih kot tudi na trgu. Z
upanjem naju je navdalo tudi dejstvo, da lahko v Sloveniji mirno gojimo
tramince, ker se lahko s svojo kvaliteto in predvsem tipično traminčevo aromo
postavijo na ogled, oz. pokuino celemu svetu. Trdno sva tudi prepričana o
pravi poti taknih prireditev kot je Salon Traminec, saj bomo s tem tudi sami
pokazali spotovanje do naih vin in navsezadnje tudi do tega, kaj zmorejo
slovenska vinogradnika tla, pravita univerzitetna diplomirana inenirja
agronomije, Magda Leskovar Steyer in Danilo Steyer.
Besedilo in foto: O.B.
Ob čudoviti prireditvi v Negovi, so se mnogi spraevali: Zakaj Salon traminec – druenje ob
vinu, poeziji in glasbi? Klub Dieči traminec Hram vinske kulture je drutvo,
ki si prizadeva za
dvigovanje in negovanje vinske tradicije in kulture pitja.
Traminec je med sortami posebne in skrajne: ne raste povsod, zahteva svoje
pogoje in veliko potrpljenja. Kot vino ga zaradi njegove specifične arome
vzljubi in uiva v polnosti, ki jo ponuja. Skrivnost tramincev je v odkrivanju njegovega eksotičnega bogastva cvetice in arome. Je sorta in vino, ki je v slovenskem prostoru vezano na vsaj dva predsodka kot vino za enske in vino za sladice.
Izziv in cilj Salona traminec je v preseganju teh predsodkov, iskanju novega zornega kota za
razumevanje in pokuanje tramincev ter uivanju v kulinaričnih umetninah iz Slovenije ob spremljavi poezije, glasbe in ognjene umetnosti. Poslanstvo Salona
traminec je hkrati predstavitev in promocija Pomurske in Podravske regije, med
kateri je dogodek tudi umečen. Obe se ponaata z odličnimi vini, vrhunsko
kulinariko, ki jo znajo ceniti tako domači kot tuji gostje, naravnimi in
kulturnimi znamenitostmi, kamor spada tudi grad Negova. Salon traminec omogoča,
da lepote in dobrote, ki jih ponujata Pomurje ter Podravje, spoznajo ljudje irom Slovenije in tujine.
