Gobe

Mariborske „lisičke“ so se, z več kot 100 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji; Zraven tudi Gueletov goba in druge redke gobe

LJUBITELJI GOB V PAVLOVI HIŠI

Pomladno-poletni čas je med drugim tudi čas za gobe. V gozdovih ali na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, pa se sprašujemo ali smo morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj. Priložnost za „izobraževanje in usposabljanje“ o gobah so minuli vikend imeli številni obiskovalci iz Pomurja, ter slovenske in avstrijske Štajerske. V Pavlovi hiši (Pavelhaus) v Laafeldu (Potrna) pri Bad Radkersburgu (Avstrijska Radgona), je namreč v organizaciji Kulturnega društva Člen 7 za Avstrijsko Štajersko in Gobarskega društva Lisička iz Maribora, bila na sporedu izjemno zanimiva 2. gobarska razstava z natanko 105 vrstami gob. Čeprav je trenutna vročina nekoliko zavrla rast gob v Pomurju, so razstavljene vzorce aktivisti mariborskih „lisičk“ nabrali predvsem na Pohorju in ob Črnem lesu v Slovenskih goricah. 

Edino od treh mariborskih društev, ki je še preživelo in vztraja že 45 let, Gobarsko društvo Lisička, ki ga vodita predsednik Slavko Šerod in podpredsednik Peter Karner, je hkrati predstavilo svojo društveno dejavnost, povedali pa so tudi veliko zanimivega o vseh gozdnih sadežih – gobah. Zanimivo je tudi, da so nekateri obiskovalci, ki so se marsikaj zanimali, na razstavo prinesli svoje gobe, in strokovnjaki, ki so odgovarjali na številna vprašanja, so jim pomagali določiti ali gre za užitne ali neužitne gobe. Predsednik Šerod je posebej presenečen, da so tokrat našli kar nekaj redkih gob, med njimi tudi Queletov (Keleov) goban. „Vidi se, da je letos prestopno leto, saj se v gozdovih pojavlja več redkih gob. Sicer pa je velika večina gob užitna ali pogojno užitna, samo poznati jih moramo“, nam pove Šerod, ki dodaja, da bodo mariborske lisičke kmalu pripravile podobno razstavo tudi v hotelu Lipa v Monoštru v Porabju, enako tudi v medžimurskem Čakovcu, v Mariboru ipd.

Gobarsko društvo Lisička Maribor, ki ima sedež v Mestni četrti Magdalena Maribor (Preradovičeva 1), ima zametke v letu 1966. Takrat se o gobah v naših krajih vedelo bolj malo, Mara Bertosi, po poklicu učiteljica, je bila ena redkih, ki je učila gobarsko abecedo. S tem je postavila trdne temelje, na katerih društvo stoji še danes. Od takrat je preteklo mnogo let in marsikaj se je spremenilo. V Sloveniji so vzniknila številna društva, danes jih je 25, ki jih povezuje krovna organizacija, Mikološka zveza Slovenije. „Danes učimo novodobno abecedo o gobah, kar ne predstavlja le izobraževanja o gobjih vrstah, posebej strupenih, ampak tudi o ohranjanju biotske raznovrstnosti in naravnega ravnotežja, o kodeksu nabiranja gob, o vsebini uredb o zavarovanju samoniklih gliv, o rdečem seznamu gliv, o vsebini uredbe za prepoved vožnje v naravnem okolju ipd. Učimo na več načinov, z druženjem, na razstavah svežih gob, na dnevih odprtih vrat, z občasnimi objavami člankov, s strokovnimi projekti, koristimo tudi pridobitev informacijske družbe in tako lahko učimo še preko spletne strani (www.gobe.si). Vso to novodobno abecedo učimo z namenom, da se spremeni profil sodobnega ljubiteljskega gobarja. Želimo prebuditi zavest ljubiteljskih gobarjev, saj gozdovi žal niso več v tako dobrem stanju kot nekoč“, je povedal Slavko Šerod, ki je posebej izpostavil dobro sodelovanje društva s sosedi: Madžari in Hrvati, sedaj pa so v KD Sedmi člen, našli partnerja tudi v Avstriji.

Z vključitvijo Slovenije v EU se je namreč razširilo področje delovanja, kar v društvu želijo izkoristiti. V ta namen posvečajo posebno skrb izobraževanju strokovnjakov za določevanje gob – determinatorjem. Prav tako se družijo z drugimi gobarskimi društvi v Sloveniji in tudi z društvi izven Slovenije, saj so aktivni tudi na področju rekreativnega in kulturnega udejstvovanja svojega članstva. V ospredju delovanja Gobarskega društva Lisička so gobarjenja, strokovne ekskurzije, predavanja, mikroskopiranje gob: to je delavnica, kjer se slušatelji seznanijo z delom na mikroskopih in opazovanjem mikroskopskih struktur pri gobah. „Omenil bi tudi predavanje o gojenju gob, kjer opišemo osnovne postopke in pravila za gojenje gob (tudi doma), ter predavanja o zdravilnih gobah, kjer se dotaknemo gob, ki jih uporabljajo v zdravstvu in opisu zdravilnih učinkovin. Ne smemo prezreti niti izvajanje  začetnega tečaja o gobah, kjer slušatelji spoznajo 76 vrst gob po izbiri Mikološke zveze Slovenije in se potegujejo za naziv ťDeterminator pripravnikŤ, potem izvajanje nadaljevalnega tečaja o gobah, kjer slušatelji spoznajo 240 vrst gob po izbiri Mikološke zveze Slovenije in se pripravijo na izpit pred komisijo  Mikološke zveze Slovenije, ter se potegujejo za naziv ťDeterminator svetovalecŤ. Izvajamo tudi predavanje ťSpoznavanje glivŤ – prirejeno predavanje za potrebe šol, spoznavanje različnih aspektov o gobah, ogled učnih poti. Dogodki so zelo zanimivi za naravoslovne dneve na šolah, kjer organizirajo prevoz do učne poti. Tam učencem preko informacijskih tabel posredujemo podatke o gobah in jim razdelimo zloženko učne poti“, je povedal Šerod, ki dodaja, da v društvu imajo devet gobarskih ekskurzij letno. V okviru ekskurzije se na kraju dogodka pripravi razstava gob z opisom s slovenskimi imeni in užitnostjo ter izvede predavanje o najdenih gobah. Ob tem letno pripravijo kakšnih deset gobarskih razstav…, kar pomeni, da jim nikoli ni dolgočasno.

Besedilo in foto: O.B.