Glavno mesto Piemonta, Torino, je bilo konec oktobra 2012 svetovno srediče etnogastronomije. Za pet dni se je 80 tisoč kvadratnih metrov torinskega razstaviča in okolice spremenilo v mesto okusov, vonjev,v mesto različnosti, mesto barvitosti, mesto pogovorov, mesto spoznanj, mesto novosti, mesto preprostosti in kljub vsemu, so ne tem mestu govorili vsi enak jezik.
Jezik zemlje, jezik narave, jezik prihodnosti. Tako je tam vse od leta 2004, ko se vsake dve leti, v okviru gibanja Slow food, na mednarodni prireditvi Terra madre in salone del Gusto, srečajo kmetje, ribiči, pridelovalci hrane, kuharji, akademiki, tudentje z vsega sveta, ki so zdrueni v elji po spodbujanju trajnostne lokalne proizvodnje hrane. V harmoniji z okoljem ob upotevanju znanja, ki se prenaa iz roda v rod, iz generacije v generacijo. Tokrat sta se prvič zdruila Salone del Gusto in Terra madre. Tako so si lahko obiskovalci ne le ogledali in preizkusili pridelke in proizvode iz 95 drav sveta, temveč so lahko prvič prisluhnili predavanjem, degustacijam in izmenjavam mnenj ter praks tistih, ki so na kongresu Terra madre predstavljali svoje drave.
e otvoritev je bila veličastna. Olimpijska dvorana v Torinu, ki sprejme okoli 10 000 gledalcev, je bila napolnjena do zadnjega kotička. 650 delegatom iz 95 drav sveta so se pridruili obiskovalci, ki so si ta spektakel prili ogledati od blizu in daleč. Delegati in delegatke oblečeni v značilna oblačila svojih drav, ganljivi govori o pomenu hrane in pridelave, o spotovanju tistih, ki jo pridelujejo in srečevanju s teavami na poti do potronika, etno glasba in mimohod zastav udeleenk, med njimi tudi slovenske je bilo nekaj posebnega. Polno pozitivne energije in polno čustev.
ťČeprav ste prili od daleč in je za vami dolga pot, ste utrujeni a nasmejani. To nekaj pomeni. To pomeni veliko,Ť je pričal svoj nagovor vodja in ustanovitelj zdruenja Slow Food Carlo Petrini. Mo, ki je očitno eden in edini, ki lahko danes zdrui med seboj tako različne, tako drugačne, a po drugi strani tako podobne in enake, iz vseh kotičkov tega sveta na eno mesto, z enim namenom. Da povedo, da si elijo prenesti spoznanje, da tisto kar je dobro, da tisto kar je čisto in da tisto, kar je poteno, je nujno zdruiti, da bi s tem pokazali pravo pot kam bi morala iti tenja tega sveta. Tokrat je v Torino priel tudi predsednik svetovne organizacije za prehrano FAO José Graziano da Silva. Med delegati so bili tudi predstavniki Slovenije, ki jih je vodila Tatjana Butul, predsednica omizja Slow food Primorska ťPred dvema letoma smo se kongresa Terra madre udeleili le kot delegati, a tokrat smo Slovenijo predstavili tudi z naimi okusi, vonji in dejavnostjo. Naa pet dnevna predstavitev je bila med obiskovalci odmevna. Predstavili smo pridelke Domačije Butul iz Sredozemskega zeličnega vrta na Mananu in dobrote Petra Patajca iz Krasa. Obiskovalce je zanimala naa drava in veliko smo jih nad njo tudi navduili,Ť je dejala Tatjana Butul, tokrat tudi predstavnica Slovenije na osrednjem kongresu Terra Madre, kjer je prisoten le po en delegat drave izmed 135 članic gibanja Slow food.
Petdnevno prireditev v Torinu je obiskalo rekordno tevilo obiskovalcev. 220 000 jih niso pričakovali niti organizatorji prireditve, ki je odmevala po celem svetu. Med obiskovalci so nateli kar trideset procentov tujcev. Med prireditvijo so organizirali kar 56 konferenc, vodenih delavnic in pokuin, ki se jih je udeleilo preko 16000 ljudi. 8000 tudentov in 3700 otrok je bilo vključenih v didaktične delavnice, kjer so spoznavali okuse, vonje matere zemlje in se srečali s pridelovalci hrane. Na 400 kvadratnih metrih so postavili velik vrt posajen z zelenjavo, kot prikaz projekta ť 1000 vrtov v AfrikiŤ, ki so ga izpeljali v zadnjih dveh letih. Na Salonu okusov se je predstavilo kar 1000 razstavljavcev iz celega sveta in vseh celin. Tako so obiskovalci lahko okuali kavo iz Ugande, fiol iz Gvineje Bisao, čaj pri Kitajcih, začimbe na razstavnem prostoru ri Lanke, ostrige in gosja jetra pri Francozih, ribe v soli iz enega izmed norvekih otokov, prute in salame severnega losa ljudstva Sami iz vedske, spet pri Indonezijcih med iz cvetov manga, sladkor iz kokosovih cvetov, rie na tevilnih prostorih azijskih dravah. Zanimiva so bila vina iz gruzijskih amfor, azerbajdanske začimbe, afganistanski afran, avstrijske pole, irske sire, angleka piva, kotske wiskije, dobrote iz Balkana, panski prut patanegro in seveda tevilne pridelke in izdelke iz vseh italijanskih pokrajin in e in e. In med temi 1000 razstavljavci sta nase opozorila tudi slovenska predstavnika.
Ob slovenskem razstavnem prostoru je bila ves čas sejma velika gneča. Ob degustacijah so predstavili marmelade, vinske eleje, sirupe, soli, sueno sadje, oljčno olje in domač kis, vse z dodanimi izbranimi zeliči iz Zeličnega vrta Domačije Butul iz Manana pri Kopru, Peter Patajac iz Dola pri Vogljah na Krasu, pa je obiskovalce navdueval z marmeladami sadeev čudovitih krakih travnikov in sadovnjakov ter njegovo posebno reducirano jabolčno omako. Nad pristnimi okusi so bili obiskovalci navdueni. Zelo dobro sprejeli tevilni svetovni kuharji. elijo jih v svoje restavracije in v svojo ponudbo. Ena izmed najbolj zanimivih predstavitev je bila ponedeljkova mednarodna degustacija na razstavnem prostoru Kanade, kjer je priznani kanadski kuhar Shawn Hartwell, beli kaviar kanadskega endemita, zlata ribe iz jezera ob kanadsko ameriki meji, postregel ob suenih divjih jabolkih in kakijevo marmelado z meliso iz Domačije Butul. Avstrijci, so svojim gratiniranim polem dodajali sol s timjanom iz Domačije Butul. Njihovo ojčno olje z baziliko se je lepo ujelo s Patajčevo reducirano jabolčno omako. tevilni okusi iz slovenskega razstavnega prostora so zagotovo privabili tudi tevilne, ki so se tokrat prvič srečali s slovenskimi okusi, vonji in prijaznostjo, da tudi sami običejo Slovenijo. Na slovenskem razstavnem prostoru so se oglasili tevilni tuji novinarji, ki bodo v svoje drave prenesli svoje vtise. ťe prvi odmevi na nao predstavitev so odlični,Ť pravita Tatjana Butul in Peter Patajac, ki sta v Torinu navezala tudi tevilne poslovne stike. Organizatorji prireditve v Torinu so e z mislimi in programom na prireditvi čez dve leti, a kot nam je znano, bo zanje velik izziv tudi soorganizacije prireditve Expo 2015 v Milanu, kjer naj bi se v osmih mesecih zvrstilo neteto dogodkov na različnih lokacijah v mestu.
Besedilo in foto: Mitja Butul