Obrezali so "Viteško trto"

Vinski vitezi različnih redov dobro sodelujejo; Kar 40 častilcev vina-vitezov na svečani, 10. jubilejni rezi trete v Pečarovcih.

DESETIČ SO SKUPAJ OBREZALI „VITEŠKO TRTO“

    V teh, praktično že lepih pomladnih dneh, ko je velika večina trsov po vinorodnih goricah že zdavnaj obrezana in pripravljena na vinski letnik 2013, prihajajo na vrsto tudi simbolni rezi (zlasti potomk stare trte z mariborskega Lenta) različnih trt, ki postajajo prava turistična atrakcija po različnih slovenskih krajih in mestih. In zato ne preseneča, da tudi Slovenski red vitezov vina – Omizje za Pomurje, ki šteje 15 članov, njegov konzul je Franc Škrobar, in Združenje evropskega reda vitezov vina-Konzulat za Slovenijo-Pomursko omizje z nekaj več kot 30 člani in vodjem omizja Ignacom Rajhom, ima v teh dneh polne roke dela. Kako tudi ne, ko pa so vitezi botri na desetine različnim vinskim trtam, zato je njihova dolžnost, da tudi skrbijo zanje in jih negujejo med letom.

    Med njimi lepo uspeva trta tudi na tako imenovanem bregu sv. Sebeščana v Pečarovcih v občini Puconci. Pred znano gostilo Zelko oziroma „Pri Šöjtiju“ so pomurski vitezi vina že leta 2003 zasadili kar troje za regijo najbolj poznanih sort trsov – radgonsko ranino, traminec in laški rizling, potem pa še znamenito modro kavčino, cepič najstarejše trte na svetu, z mariborskega Lenta. Letos  so vitezi, bilo jih je blizu 40, s skupnimi močmi, trte obrezali že desetič po vrsti, v bližnji gostilni pa je sledilo druženje ob kulinariki in vinu. Gostilničar, sicer znani kuharski mojster Dušan Zelko, ki je razvajal viteze in druge goste, nas je ob obisku seznanil z zanimivo anekdoto, namreč da je v vojaških zemljevidih Sebeščanski breg s 404 metre nadmorske višine vpisan kot najvišji vrh v Pomurju, v civilnih virih pa je tretji najvišji.

    Ker je letos šlo za jubilejno 10. rez viteške trte v Pečarovcih, je vse skupaj bilo še bolj svečano in veselo. Malo se je tudi zapelo in zaigralo, kaj modrega povedalo, na koncu pa jih je, kot je to že v stari lepi slovenski navadi, čakalo še okrepčilo za telo in duha ter urica ali dve prijetnega druženja. Dogodka pa so se poleg skoraj 40 častilcev vina – vitezov obeh viteških redov, udeležilo tudi veliko domačinov in drugih gostov, med katerimi tudi župan občine Puconci Ludvik Novak, predstavnik vasi Pečarovci in predsednika domačega TKŠD Jože Rituper, škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji, mag. Geza Erniša, župnik rimsko-katoliške cerkev v Pečarovcih Jožef Hozjan, ki sta trto slavljenko blagoslovili, ter konzula Evropskega reda vitezov vina, konzulata za Slovenijo, Karel Recer. „Pred desetimi leti je viteško omizje Pomurja, Evropskega reda vitezov vina imelo v Pečarovcih v gostilni Zelko svoje dvanajsto letno srečanje. Ob tej priliki je bila v spomin na ta dogodek v krajevnem jedru simbolno posajena avtohtona pomurska vinska trta sorte Ranina. Odtlej se vsako leto v mesecu marcu opravlja svečana rez te trte, in letos je bila že jubilejna deseta. Dogodka se enakovredno udeležujejo tudi predstavniki med tem na novo ustanovljenega Slovenskega reda vitezov vina, omizja za Pomurje. Oba redova v Sloveniji opravljata podobno poslanstvo. Skrbita za ohranjanje pomena vinogradništva in vinarstva v Sloveniji, viteško častita vino kot žlahtni napitek in širita njegov sloves, zavzemata se za kulturno etične vrednote ter za prijateljstvo in mir“, sta dogajanje, med drugim predstavila moderatorja dogajanja, Andrej Šajnovič, vikar omizja Pomurja, Evropskega reda vitezov vina, in Zlatko Borak, tajnik Omizja za Pomurje Slovenskega reda vitezov vina.

    In dokler so nekaj vinskih in domačih pesmic zapeli pevke in pevci domačega pevskega zbora TKŠ Pečarovci, pod vodstvom zborovodkinje Mire Huber, sta prisotne pozdravila vodja omizja Pomurja ERVV Ignac Rajh in konzul omizja Pomurja SRVV Franc Škrobar, ki sta tudi predstavila svoja reda vitezov. Oba sta izrazila zadovoljstvo nad dobrim sodelovanjem, ki se bo krepilo tudi v prihodnje. Škrobar je med drugim predstavil tudi letošnjo slavljenko, avtohtono vinsko trto Radgonsko ranino, ki je zrasla leta 1900. Ocenil jo je kot zalo kvalitetno in zato ni presenečen, da se je razširila po vsej državi in tudi izven slovenskih meja. „Lahko smo ponosni na svojo Radgonsko ranino“, je med drugim dejal Škrobar. Zanimivo je tudi, da si je večina prisotnih odnesla vsaj po en cepič obrezane trte, katerega bodo posadili v svojem vinogradu. Samo rez sta sicer ob asistenci vitezov Dušana Zorka in Jožeta Puhana, opravila viteza Franc Škorbar in Jože Kos, katerim niti rahli dež in nekoliko turobno vreme ni moglo do živega.

    Ob prijetnem druženju v bližnji gostilni, kjer so prisotne pozdravili tudi gostitelja, predstavnik vasi Pečarovci, Jože Rituper, in puconski župan Ludvik Novak, ter konzul Evropskega reda vitezov vina, konzulata za Slovenijo, Karel Recer, so za prijezno vzdušje skrbeli čalni domačega glasbenega tria „Veseli zgrebaši“. Sicer pa so se vitezi obeh redov iz Pomurja že pred leti dogovorili, da bodo vsako leto imeli vsaj dve skupni akciji, in poleg reza, pridejo v poštev tudi različne druge prireditve, srečanja ali druženja. 


Besedilo in foto: O.B.


KRATKA OPREDELITEV VITEZOV
    Vinski vitezi se neodvisno od religij, politike, gospodarstva in stanovskih interesov zavzemajo:
Za vinsko kulturo in čaščenje ter popularizacijo žlahtnega vina; Za znanstveno in raziskovalno delo z vinom; Za resnično, dobro in lepo in za izboljšanje kvalitete življenja z vinom; Za krščanske vrednote, ker so zasidrane v vinskem viteškem redu; Za pravo plemenitost duha, ki ga odlikuje prostovoljno, častno, splošno koristno in neprofitno delo; Za socialne, dobrodelne, kulturne ter znanstvene dejavnosti in pobude; Za izpolnjevanje visokih zgodovinskih, družbenih in kulturnih zahtev, ker je vinski viteški red zakoreninjen v srednjeveški viteški tradiciji, reda sv. Jurija iz leta 1333 in 1468; Za negovanje visokih vrednot, duhovne odličnosti in plemenitega viteškega prijateljstva; Za človekovo dostojanstvo in za evropske vrednote; Za evropsko identiteto in naravno evropsko pripadnost; Za mir, ker je bogastvo vina zagotovilo blagostanja in miru.
    Enakopravni viteški zapriseženci, hospesi, svetniki, sodniki in vitezi s svojo opredelitvijo za vinsko viteštvo in s svojimi konkretnimi prispevki in dejavnostjo na osebnem in poklicnem področju služijo uresničevanju plemenitih redovnih ciljev.
IN HONOREM DEI et IN HONOREM VINI!
                                                                                                                                      O.B.