Zlato in srebro za penine iz Gornje Radgone na SFV
Na 16. Slovenskem festivalu vin, ki je 21. in 22. novembra potekal v Grand hotelu Union v Ljubljani, je bila med penečimi se vini zopet absolutna zmagovalka Zlata radgonska penina, ki je osvojila prvo in drugo mesto. Strokovna komisija je dvema okusoma penin, ki prihajata iz najstareje ampanjske slovenske kleti, podelila prvo in drugo mesto. Tako je Zlata dama, ki je preteklo leto dopolnila častitljivih 160 let, zopet pometla s konkurenco. Tokrat je drugo mesto pripadlo Zlati radgonski penini suho, nesporna zmagovalka med penečimi se vini pa je postala Zlata radgonska penina polsuho.
![""]("http://www.marcelino.si/demo/celjskemgradgona/wp-content/uploads/2012/02/RG160-31-B-199x300.jpg")
Obe omenjeni penini sta sicer nekaj mesecev pred tem prejeli tudi ampionska naziva na mednarodnem ocenjevanju vin Vino Slovenija – Gornja Radgona 2013, na Pomurskem sejmiču. V Radgonskih goricah smo ponosni, da sta se kot najbolj večni strokovnjakom pokazali ravno penini, ki sta dostopni vsakemu potroniku na vseh trgovskih policah v Sloveniji. Gre torej za trenutno aktualni penini. Ker se blia tisti čarobni, praznični čas, vam lahko z zagotovilom svetujemo: z Zlato ne boste zgreili. Podarite svojim najdrajim le najbolje, ob zadnjem uspehu svojih penin, pravi direktor Radgonskih goric d.d. Borut Cvetkovič, ki zagotavlja, da tudi ob letonji najdalji noči ne bo zmanjkalo mehurčkov iz Radgonskih goric.
Sicer pa sta dve petčlanski komisiji vrhunskih enologov in vinskih strokovnjakov, ki sta ju vodila Mojmir Wondra (dolgoletni predsednik Festivalskega ocenjevanja) in Tatjana Komerl, izbrali najbolja vina letonjega vinskega festivala v večih kategorijah. Na festivalu so namreč ocenjevali vina petih kategorij: peneča vina, mlada vina, bela oziroma suha vina, rdeča vina in vina z ostankom sladkorja. Skupni zmagovalec festivalskega ocenjevanje je bil izbran iz kategorije z največjim tevilom prijavljenih vzorcev na ocenjevanje letos je bila to kategorija rdečih vin. Med mladimi vini (lo je za novo kategorijo) je slavil pullus sauvignon 2013 iz Ptujske kleti, najbolje peneče vino je kot rečeno postala Zlata radgonska penina, najbolje predikatno vino oziroma vino z ostankom sladkorja pa je postal Mavretičev suhi jagodni izbor sauvignona letnik 2006. V kategorijah belih in rdečih vin pa je slavilo makedonsko vino. Komisija je za najbolje belo vino izbrala Barovo white 2010 iz makedonske kleti Tikve, drugo mesto je osvojil Steyer Mark cuvee belo 2010 (Steyer vina iz Plitvice pri Gornji Radgoni), tretje pa e eno makedonsko vino, in sicer stobi chardonnay barrique 2012 (Stobi vinarija). Najbolje rdeče vino, ki je postalo tudi končni zmagovalec festivalskega ocenjevanja, je vranec imperator 2011 iz kleti Bovin. Merlot single vineyard reserve 2010 in ten barrels cabernet sauvignon reserve 2009 iz makedonske vinske kleti Chateau Kamnik sta osvojili drugo oziroma tretje mesto.
O.B.
RADGONSKE GORICE IN RADGONSKA PENINA
Zgodovina peničarstva v Gornji Radgoni sega v leto evropske pomladi, 1848, ko se je Radgončan
Kleinoek odpravil v francosko pokrajino ampanjo in se naučil pripraviti peneče se vino. V
domačem kraju je nato začel lastno proizvodnjo penine. Prvo je poslal na triče leta 1852, kar
so leto pozneje zabeleile Bleiweisove "Novice", v tistem času eden pomembnejih slovenskih
časopisov. Gospod Kleinoek pa je imel poleg ljubezni do vina tudi ljubezen do kart in kvartopirstva. Ta ga je v eni sami partiji stala celotno premoenje. Njegovo podjetje in vinograde je odkupila vicarsko-francoska druina Bouvier, ki je leta 1882 ustanovila ampanjsko tvrdko. Premoni Bouvierovi so proizvodnjo močno razirili in zgradili tevilne kleti v Radgoni in okolici, ki jih uporabljamo e danes. Druina, katere daljna sorodnica je celo Jacqueline Kennedy Bouvier,
ena 35. predsednika Zdruenih drav Amerike, Johna F. Kennedyja, je imela podjetje v lasti do
konca druge svetovne vojne, ko se je oblikoval Kmetijski kombinat in pozneje leta 1997 delnika
druba. Narava je Radgonsko-Kapelski vinorodni podokoli obdarila z mnoico vrhov, ki dajejo pokrajini posebno privlačnost, razgibanost ter e posebej godijo in se dobrikajo tevilnim vinogradom. So posebnost kulture in načina ivljenja v teh krajih.
Celinsko podnebje in panonska niina sta odlična kombinacija za rast vinske trte. Tako se med
hribi srečujeta svea in panonska suha klima, značilna so vroča poletja in mrzle zime. Posebej
hvaleen tem bogatim naravnim danostim je na traminec. V podjetju Radgonske gorice, d. d., so predani svoji osnovni dejavnosti vinogradnitvu in vinarstvu. Poleg radgonske ranine, avtohtone sorte Gornje Radgone, pri nas dobro uspevajo e traminec, laki rizling, renski rizling, ipon, sauvignon, chardonnay, sivi pinot in modri pinot. V kleteh Radgonskih goric skupne kapacitete 4.500.000 litrov negujejo in olajo vino v lesenih sodih in nerjavečih cisternah. V lastnih vinogradih letno pridelajo priblino 3.000.000 kg grozdja. So proizvodna klet, ki stekleniči in prodaja vina, pridelana iz grozdja domačega vinorodnega okolia…
O.B.
