Slovenija ima e 19 proizvodov, ki so začiteni v Evropski uniji.
Če se bo nadaljevalo v taknem tempu, po nekaknem sistemu vsak teden en proizvod, bo Slovenija počasi imela skoraj vse lokalne proizvode začitene v Evropski uniji. Potem, ko so pred tednom dni v EU začitili triglavski sir Mohant, je Evropska komisija minuli petek v Uradnem listu EU objavila e registracijo Slovenskega medu, ki je tako e 19. slovenski proizvod, ki je registriran pri Evropski komisiji. Slovenski med se pridobiva na območju Republike Slovenije. Pod imenom Slovenski med se lahko prodaja akacijev med, lipov med, kostanjev med, hojev med, smrekov med, cvetlični med ali nektarni med in gozdni med ali manin med.
Za Slovenski med so značilne visoke kakovostne zahteve, saj vsebuje manj kot 18,6 % vode ter vsebnost HMF manjo kot 15 mg/kg. Slovenija je deela z bogato tradicijo gojenja čebel in pridobivanja visoko kakovostnega medu. Uspeno čebelarjenje v Sloveniji je e od nekdaj temeljilo na dobrem poznavanju čebel in domiselni tehniki čebelarjenja. Dolgoletne izkunje pri gojenju čebel in pridobivanju medu so znanja, ki se prenaajo iz roda v rod. Podnebnim in panim razmeram, značilnim za Slovenijo, se je skozi tisočletja e posebej prilagodila kranjska čebela (Apis mellifera carnica), kot jo je leta 1879 poimenoval August Pollmann. Slovenija je izvorno območje kranjske čebele, zato je ena izmed posebnosti Slovenskega medu tudi, da je pridelan na območju, kjer se čebelari izključno s kranjsko čebelo. Med, pridelan v Sloveniji, je e od nekdaj visoko cenjen med potroniki, saj jim zagotavlja visoko kakovostno ivilo, znanega porekla. Prav zaradi elje ponuditi potroniku visoko kakovostni med, so slovenski čebelarji e leta 1999 uvedli kontrolirano pridelavo medu. Ta zahteva od čebelarja veliko znanja, saj je čebelar pri zagotavljanju visoko kakovostnega medu zelo pomemben člen v samem postopku pridelave medu, z neustreznim delom pa lahko kakovost medu poslaba.
Slovenci smo sicer e od nekdaj narod čebelarjev. Smo edina članica Evropske unije, ki je svojo avtohtono čebelo začitila, kar pomeni, da se pri nas ne sme gojiti čebel drugih ras. Poglavitna naloga čebel je opraevanje rastlin, s čimer omogočajo obstoj ivljenja na naem planetu, narava pa čebele nagrajuje z medičino iz katere proizvajajo med. Ker pa čebele prinesejo več kot porabijo, jim čebelar odvzame preseek medu in ga uporabi za lastno prehrano. Med je odlično hranilo, krepčilo, pomirjevalo. Znano je da blagodejno vpliva na nae zdravje, saj deluje protivnetno in protimikrobno ter nam pomaga lajati vsakodnevne tegobe. Zelo je uporaben tudi v kulinariki, saj ivilom daje posebno aromo. Slovenski čebelarji pridelujejo kakovosten in varen med. Nad pridelavo se vri interni nadzor, čebelarimo v skladu s smernicami dobrih higienskih navad v čebelarstvu, ki so osnovane na načelih sistema HACCP. Poleg tega slovenski čebelarji nudijo pester izbor čebeljih pridelkov…
Pred Slovenskim medom je sicer pri Evropski komisiji bilo registriranih e 18 slovenskih proizvodov: Ekstra deviko oljčno olje Slovenske Istre, Nanoki sir, Kočevski gozdni med, Tolminc, Bovki sir, Kraki med, Mohant (vsi z začiteno označbo porekla – ZOP); Prleka tünka, Zgornjesavinjski elodec, ebreljski elodec, Ptujski lük, Kraki prut, Kraki zaink, tajersko prekmursko bučno olje, Kraka panceta (vsi z začiteno geografsko označbo – ZGO); Belokranjska pogača, Idrijski likrofi, Prekmurska gibanica (vsi z zajamčeno tradicionalno posebnostjo – ZTP).
Besedilo in foto: O.B.