Slovenski med zaščiten v EU

Slovenija ima že 19 proizvodov, ki so zaščiteni v Evropski uniji.

Če se bo nadaljevalo v takšnem tempu, po nekakšnem sistemu vsak teden en proizvod, bo Slovenija počasi imela skoraj vse lokalne proizvode zaščitene v Evropski uniji. Potem, ko so pred tednom dni v EU zaščitili triglavski sir Mohant, je Evropska komisija minuli petek v Uradnem listu EU objavila še registracijo Slovenskega medu, ki je tako že 19. slovenski proizvod, ki je registriran pri Evropski komisiji. Slovenski med se pridobiva na območju Republike Slovenije. Pod imenom Slovenski med se lahko prodaja akacijev med, lipov med, kostanjev med, hojev med, smrekov med, cvetlični med ali nektarni med in gozdni med ali manin med.

   Za Slovenski med so značilne visoke kakovostne zahteve, saj vsebuje manj kot 18,6 % vode ter vsebnost HMF manjšo kot 15 mg/kg. Slovenija je dežela z bogato tradicijo gojenja čebel in pridobivanja visoko kakovostnega medu. Uspešno čebelarjenje v Sloveniji je že od nekdaj temeljilo na dobrem poznavanju čebel in domiselni tehniki čebelarjenja. Dolgoletne izkušnje pri gojenju čebel in pridobivanju medu so znanja, ki se prenašajo iz roda v rod. Podnebnim in pašnim razmeram, značilnim za Slovenijo, se je skozi tisočletja še posebej prilagodila kranjska čebela (Apis mellifera carnica), kot jo je leta 1879 poimenoval August Pollmann. Slovenija je izvorno območje kranjske čebele, zato je ena izmed posebnosti Slovenskega medu tudi, da je pridelan na območju, kjer se čebelari izključno s kranjsko čebelo. Med, pridelan v Sloveniji, je že od nekdaj visoko cenjen med potrošniki, saj jim zagotavlja visoko kakovostno živilo, znanega porekla. Prav zaradi želje ponuditi potrošniku visoko kakovostni med, so slovenski čebelarji že leta 1999 uvedli kontrolirano pridelavo medu. Ta zahteva od čebelarja veliko znanja, saj je čebelar pri zagotavljanju visoko kakovostnega medu zelo pomemben člen v samem postopku pridelave medu, z neustreznim delom pa lahko kakovost medu poslabša.

     Slovenci smo sicer že od nekdaj narod čebelarjev. Smo edina članica Evropske unije, ki je svojo avtohtono čebelo zaščitila, kar pomeni, da se pri nas ne sme gojiti čebel drugih ras. Poglavitna naloga čebel je opraševanje rastlin, s čimer omogočajo obstoj življenja na našem planetu, narava pa čebele nagrajuje z medičino iz katere proizvajajo med. Ker pa čebele prinesejo več kot porabijo, jim čebelar odvzame presežek medu in ga uporabi za lastno prehrano. Med je odlično hranilo, krepčilo, pomirjevalo. Znano je da blagodejno vpliva na naše zdravje, saj deluje protivnetno in protimikrobno ter nam pomaga lajšati vsakodnevne tegobe. Zelo je uporaben tudi v kulinariki, saj živilom daje posebno aromo. Slovenski čebelarji pridelujejo kakovosten in varen med. Nad pridelavo se vrši interni nadzor, čebelarimo v skladu s smernicami dobrih higienskih navad v čebelarstvu, ki so osnovane na načelih sistema HACCP. Poleg tega slovenski čebelarji nudijo pester izbor čebeljih pridelkov…

Pred Slovenskim medom je sicer pri Evropski komisiji bilo registriranih še 18 slovenskih proizvodov: Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Nanoški sir, Kočevski gozdni med, Tolminc, Bovški sir, Kraški med, Mohant (vsi z zaščiteno označbo porekla – ZOP); Prleška tünka, Zgornjesavinjski želodec, Šebreljski želodec, Ptujski lük, Kraški pršut, Kraški zašink, Štajersko prekmursko bučno olje, Kraška panceta (vsi z zaščiteno geografsko označbo – ZGO); Belokranjska pogača, Idrijski žlikrofi, Prekmurska gibanica (vsi z zajamčeno tradicionalno posebnostjo – ZTP).


Besedilo in foto: O.B.