Letonja letina bo povprečna.
Gornja Radgona Čeprav večini kmetijskih pridelovalcev letonje poletje ni bilo po godu, saj ni bilo dovolj sončnih dni, pa se vinogradniki ne morejo preveč pritoevati. In če bi e v septembru imeli več sonca, predvsem dni z jutranjo meglo, nato s soncem, potem bi e sladkor napolnil lepe grozdne jagode. A tudi sedaj so vinogradniki na severovzhodu drave večinoma zadovoljni dni, saj kot pravi tehnolog v Radgonskih goricah, mag. Gorazd Rudolf Kovačič, sodi letonja trgatev nekako v večletno povprečje.
Sicer pa e od velike mae (15. avgust) se po vinorodnih Radgonskih kapelskih gričih slii pesem klopotcev, ki naznanjajo, da se blia čas trgatve. Čas, ki je vsakemu vinogradniku v veselje in v ponos, da pospravi pridelek, ki ga je gojil, pridelal in negoval vse od rezi, do časa trgatve. V Radgonski goricah d.d. so z letonjim opravilom trgatve pričeli v četrtek, 28. avgusta, kar je nekaj dni pozneje kot lani. Ta čas se med vrstami Radgonskih goric zgrinja nekaj čez 150 obiralcev grozdja. Gre za redno zaposlene, katerim so v pomoč priskočili sezonski delavci, nekaj pa jih je bilo tudi napoteno iz Zavoda za poslovanja Gornja Radgona. e deveto leto pa v vinogradih Radgonskih goric obirajo grozdje tudi s strojem za obiranjem grozdja. Le-ta jim je v veliko pomoč, saj nadomesti kar 50 pridnih obiralcev grozdja, kar pa pomeni hitrejo trgatev z manj stroki. Tak stroj obere na dan 5 ha, v eni sezoni preko 100 ha vinogradov, z njim upravljata strojnika Joe Lenik in Marjan Sladič. V začetni fazi trgatve so pričeli z obiranjem radgonske avtohtone sorte radgonska ranino, rizvanec, ter chardonnay za penine.
Tehnolog drube Radgonskih goric, mag. Gorazd Rudolf Kovačič meni, da letonja trgatve sodi nekako v povprečje. ť Glede na letonjo vlano, spremenljivo in dokaj neugodno vreme, ki je bilo prisotno od faze samega razvoja trte ter praktično skozi celo poletje, je bila potrebna vseskozi dobra in skrbna začita vinogradov. Z trgatvijo smo tako začeli zadnje dni v mesecu avgustu s sortami, ki nekako dosegajo zadovoljivo tehnoloko zrelost. Nadaljevali pa bomo z ostalimi srednjimi in poznimi sortami, saj bojazen, da se raziri grozdna gniloba in sklesti pridelek ter kvaliteto, ni odveč. Letonji plan trgatve je nekje 1.5 milijonov kg od zasebnikov in 2.7 milijonov kg lastne proizvodnje. Sladkorne stopnje so e dokaj nizke, zanimivo pa tudi kisline, odvisno od sorte grozdja, lege in zemlje. Letos so tudi visoki ph, zato bo treba veliko znanja in truda, da se bo izolalo v naih kleteh dobro vino, ki ga v Radgonskih goricah vestno in skrbno proizvajajo e več kot 160 let. S prodajo teh produktov nimamo nobenih teav, to je tudi dokaz, da je ob začetku letonje trgatve naa klet skoraj prazna.Ť
Glavni kletar v Radgonskih goricah Otmar Babič je povedal, da s so spravilom letonjega mota in vina v prenem centru, kakor v sami kleti dobro pripravljeni. Pred kratkim so z zamenjavo starih est kovinskih cistern z novimi 18. inox cisternami kapacitete 2.160 mio litrov pridobili novih 7000 litrov prostornine, tako da se bodo stroki zmanjali, saj v prihodnje ne bo treba voziti vina v skladičenje.
Sicer pa so v Radgonskih goricah nadvse zadovoljni, da so v okviru 52. mednarodnega kmetijsko-ivilskega sejma Agra na ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona 2014, s svojo Zlato radgonsko penino, suho, 2009, prijeli naslov ampion 2014.
O.B.
