Vino povezuje ljudi! Je sestavni del vsakdanjega in prazničnega življenja ljudi. Je del evropske kulturne in gospodarske identitete, zato je kultura vina tista, ki bi se ji Slovenci verjetno najtežje odrekli. Je kultura, ki priča o skupni evropski identiteti skozi različnosti vinorodnih krajin, vinskih kultur in vinskih okusov. Za slovenski turizem je vino oziroma kultura vina z več kot 2.500-letno zgodovino, v povezavi z dediščino gastronomije, ena najpomembnejših komponent mednarodne destinacijske prepoznavnosti in privlačnosti države, vinski turizem pa pomembno gibalo trajnostnega razvoja vinogradništva, vinarstva in turizma. Kulturološki terroir priča o bogati vinski identiteti Slovenije, kot vinorodni deželi s pedigrejem, z bogato naravno in kulturno dediščino ter sodobno vinološko ustvarjalnostjo.
Na Slovenskem znamo pridelati vrhunska vina, ki prejemajo najvišje nagrade in priznanja na uglednih mednarodnih vinskih tekmovanjih, kljub temu pa se abecede sodobnega in mednarodno konkurenčnega vinskega turizma šele učimo. V zadnjem desetletju smo sicer priča izjemnemu razmahu vinskih in kulinaričnih prireditev ter festivalov, a v širšem evropskem kontekstu močno zaostajamo na področju investicij v vinsko turistično infrastrukturo, kot so: tematski ali butični vinski hoteli in resorti, sodobne vinske kleti z degustacijskimi prostori, komunikativni vinski muzeji in razstave …, da o programskem osmišljanju vinskoturističnih cest in drugih tematskih poti niti ne govorimo. Ob tem moramo izpostaviti še prevelik vizionarski manko nacionalne politike na področju sistematičnega usmerjanja razvoja vinskega turizma, kot tudi organiziranosti in generične promocije slovenskih vinarjev, kulture vina in navsezadnje tudi vinskega turizma, kot preseka med kmetijskim, gospodarskim in kulturnim sektorjem. Kreiranje celostne razvojne vizije in strategije ter interdisciplinarno in medresorsko povezovanje ostaja edina deviza za dvig mednarodne konkurenčnosti vinskega turizma na Slovenskem.
Le-ta potrebuje strateško aplikativno znanje, ki bo temeljilo tako na poznavanju dediščine in kulture vina, kot tudi na trendih, kjer se sodobna ustvarjalnost, tehnologija in razvoj nenehno prepletajo z dimenzijo dediščine. Brez slednje ne moremo govoriti o trajnostnem razvoju ter kulturološkem terroirju, kot strateškemu temelju za razvoj vinskega turizma. Če želimo postati uspešna in prepoznavna vinsko turistična destinacija z visoko kakovostnimi proizvodi in storitvami, moramo na eni strani doizobraziti vinski sektor z znanji s področja (gastronomskega/kulturnega) turizma in na drugi strani turistični sektor z znanji s področja gastronomije (vino/kulinarika). Naša skrb mora biti usmerjena vnenehna dvigovanja vednosti in znanja o vinski identiteti Evrope, kot tudi v izobraževanje mladih o pomenu kulture vina in kulturnega pitja, v povezavi z zdravim načinom življenja. Z ozaveščanjem in znanjem se moramo boriti proti prohibiciji, kot tudi alkoholizmu. Kultura vina in vinski turizem morata predstavljati izobraževalno platformo tudi za šolanje someljejev, degustatorjev, vinskih trgovcev, gostinskih in turističnih delavcev ter nenazadnje vinskih kraljic, princese in kralja …
Vinskoturistične zgodbe se ne začnejo za »šankom«, ampak v vinogradu in nato v vinski kleti. Če ja za mednarodno vinsko trgovino pomembno, da smo na trgu prisotni z evropsko prepoznavnimi vinskimi sortami in vini, pa je za vinski turizem kot globalni fenomen, ki se trži lokalno, še zlasti pomembno to, da izpostavljamo enkratnost kulturološkega terroirja, naše avtohtone in udomačene vinske sorte, kot tudi zaščitene kmetijske pridelke in živila. Vinski turizem nas vodi h gastronomskemu turizmu, ta pa k prepoznavanju in razumevanju butičnosti kot strateške razvojne paradigme države, kjer se identiteta naroda prepleta s kreativnostjo in inovativnostjo, lokalno z globalnim, okusi s pripovedovanjem zgodb. Iščemo in najdemo jih lahko v bogastvu naše vinogradniškovinarske dediščine in vinske kulture, zato predstavljajo strateško podstat za razvoj vinskoturističnih zanimivosti, enkratnosti in atrakcij.
Vinske prireditve in festivali so povsod po svetu zelo pomemben segment vinskega turizma, njegov komunikacijski glasnik in promotor hkrati. Zato nas ne preseneča svojevrsten »boom« oziroma inflacija le-teh, še zlasti na Slovenskem, kar od načrtovalcev razvoja vinskega turizma zahteva poglobljeno kritično presojo ter še več vizionarske smelosti. Med vinskimi prireditvami in festivali zagotovo izstopa VinDel, mednarodni salon vina in delikatesnih izdelkov, ki ni pomemben le za Hotel Habakuk, za Maribor, za Štajersko itn., ampak še zlasti za dvig mednarodne prepoznavnosti slovenske vinske in kulinarične kreativnosti ter inovativnosti. Poslanstvo VinDel-a je nedvomno večplastno, a ob tej priložnosti kaže izpostaviti predvsem to, da povezuje vinski in kulinarični sektor v enovito gastronomsko turistično doživetje, kjer moramo iskati izzive za prihodnost. Da ne gre za akademsko iluzijo, ampak za resnično potrebo je pokazala tudi raziskava, ki smo jo dve leti nazaj izvedli s študenti Fakultete za turistične študije Turistica z Univerze na Primorskem. Skoraj 80% razstavljavcev med vinarji in delikatesarji je izrazilo namero, da se želijo doizobraziti s turističnimi znanji in se usmeriti v vinski, kulinarični, gastronomski turizem!
Evropa gastronomskih regij je trend, usmerjen v prihodnost skupne evropske identitete, temelječe na spoštovanju različnosti in bogastvu naravnih vrednot, kulturne dediščine in kulture. Gastronomski turizem, kot nadgradnja vinskega ali kulinaričnega turizma, mora postati največja razvojna priložnost in prioriteta Slovenije, prav zaradi njegovih povezovalnih in multiplikativnih učinkov na trajnostni prostorski, gospodarski, družbeni in kulturni razvoj. Lahko je ena izmed najbolj strateških integralnih usmeritev gospodarske, kmetijske, kulturnein še kakšne politike, zavezane skladnejšemu regionalnemu razvoju, dvigu mednarodne prepoznavnosti in konkurenčnosti Slovenije, kot butične in inovativne države, ki gradi svojo prihodnost na znanju, izkušnjah in kreativnem razumevanju lastne identitete.
etnolog dr. Aleš Gačnik
predstojnik Katedre za kulturni turizem in kulturno dediščino
Fakulteta za turistične študije Turistica / Univerza na Primorskem
