Ob Lovenjakovem dvoru, znani prekmurski gostilni v Polani pri Murski Soboti, je ob prehodu pomladi v poletje potekala tradicionalna 7. paprikaijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak.
Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi“ organizatorji e pred sedmimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleenci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji…, saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip, so namreč mnenja, da vse druge sestavine predvsem mleta paprika, čebula, kisla smetana in malo vina dajo paprikašu pravi okus. Organizatorjem je tudi tokrat malo ponagajalo vreme, saj so doiveli pravi mali naliv, nato pa se je nadaljeval lepši dan in še lepša noč z zabavo in veselico.
Vreme pa ni posebej motilo tekmovalke in tekmovalce iz dvajsetih ekip, ki so z veliko vnemo pripravljali različne vrste paprikaša. Sam dogodek je kljub številnim prireditvam v okolici pritegnil lepo število tekmovalnih ekip, enako pa tudi obiskovalcev in degustatorjev tistega, kar so kuharji ustvarili. Vse izmed devetnajstih ekip so skuhale odličen paprikaš, bodisi piščančji, svinjski ali kunčji (letos ni bilo interesentov za kuhanje fiš paprikaša), ki so ga ocenjevali v eni sami kategoriji. In po oceni strokovne komisije, samih vrhunskih gostincev in kuharskih mojstrov (Gorenjec Dušan Gobec, Štajerka Majda Mogu in Ljubljančan Srečko Koklič) sta se tokrat najbolje odrezali ekipi prekmurskih gasilcev, ki sta osvojili zlato in srebrno medaljo, bronasta pa je pripadla čebelarjem iz Litije. Prvo mesto je namreč pripadlo PGD Černelavci (Milan Celec in Branko Merklin) za piščančji paprikaš. Srebrno medaljo so podelili svinjskemu paprikašu, ki ga je skuhala ekipa PGD Strukovci (Cvetka in Joe Osterc), za katero sta kuhala Prleka iz Vereja, tretje mesto in bron pa je pripadel ekipi Litijski troti (Miran Verbajs in Srečko Rozina) za piščančji paprikaš. Vseh preostalih 17 ekip pa je osvojilo 4. mesto, za kar so dobili lepe praktične nagrade.
Paprikaš sicer, po besedah upokojenega kuharskega mojstra Branka Časarja, izvira iz Madarske in Češke, v času madarske oblasti pa se je paprikaš prenesel v Prekmurje. Pörkölt – gola oz. mesna omaka je v 19. stoletju postal priljubljena jed madarskih kmetov v pokrajini Alföld, ki se nahaja v junem in vzhodnem delu sosednje drave in se imenuje tudi Panonska niina. Ljudje so se morali prilagoditi razmeram, ki so nastale, zato se je poraba govejega in ovčjega mesa nadomestila oz. dopolnila s perutnino. Paprika je v tistih časih simbolizirala madarskega kmeta, danes simbolizira Madarsko. Paprikaš je skozi čas postal ena izmed najbolj priljubljenih madarskih jedi.
Kar se pa tiče sestavin pri paprikašu, ne sme manjkati čebule, mlete paprike in kisle smetane ter tudi malo vina. V pripravi bograča in paprikaša obstaja velika razlika. Ni nujno, da so naštete sestavine sestavni del paprikaša, lahko jih izbirate in paprikaš naredite po svojem okusu. V Pomurju je najbolj razširjen piščančji paprikaš, v zadnjem času pa se na veliko kuha ribji ter tudi svinjski paprikaš. Vsekakor ne smemo pozabiti niti na telečji, jagnječji in celo kunčji paprikaš…Eden najbolj znanih slovenskih kulinaričnih strokovnjakov Srečko Koklič pa dodaja, da ima paprikaš svoje značilnosti, ki jih nekateri pozabljajo. Ob tem mnogi ljubiteljski in tudi profesionalni kuharji preveč eksperimentirajo in se precenijo v „znanju“, tako da na koncu vse pokvarijo. Koklič je razočaran, da mnogi v paprikaš dajejo surovo papriko, potem timijan in majaron. Nič od tega po njegovem ne sodi zraven, prav tako je dobro s piščančjega mesa odstraniti koico. Ob tem pri jedeh z omako, kot so paprikaši, mora čebula biti dovolj spraena, da se sploh ne vidi v omaki, Koklič sicer dodaja, da so pri paprikaših ocenjevali: gostoto, harmoničnost, okus in začinjenost ter kuhanost mesa.
O.B.'
