Slow Food: dobro, čisto, pošteno

Ob omembi besede Slow food se v Sloveniji marsikdo pritajeno nasmehne. Tudi ko na predavanjih o gibanju Slow food vprašamo, kaj si udeleženci ob tej besedi predstavljajo, so odgovori velikokrat podobni. Nekateri prevedejo besedi v „Počasno prehranjevanje“, a največkrat dobimo odgovor: „To so dolge, z več hodi pospremljene drage večerje, kjer se počasi jé, kjer ti postrežejo raznoliko hrano z dragimi vini in na koncu izstavijo račun, primeren za debele denarnice.“ Ja, tako je pred kakšnima dvema desetletjema uspelo nekaterim slovenskim akterjem, ki so se pridružili gibanju Slow food, „izkoristiti“ to priznano svetovno gibanje, ki ima povsem drugo filozofijo, in ga spremeniti v „Snob food“.

To pa je daleč od ideje in filozofije gibanja, ki ga je leta 1986 ustanovil Carlo Petrini s somišljeniki v Italiji, takoj po protestih, ker so ob Španskih stopnicah v Rimu želeli odpreti Mcdonalds. Slow food ni gibanje, ki bi v svoji filozofiji poudarjalo elitizem, temveč želi omogočiti  uživanje ob hrani vsakomur. Elitne restavracije niso del filozofije gibanja Slow food. Prej pristne turistične kmetije, ki ponujajo svoje proizvode in pridelke ter lokalne posebnosti, ki so plod dela lokalnih proizvajalcev, za zaščito katerih se gibanje bori. Slow food je na primer tudi obisk sirarja na planini, kjer se z njim pogovoriš o siru, ki ga pridela, ga z njim okusiš in poplakneš s kozarcem svežega mleka ali vina iz sosednje vinske kleti. Slow Food si zamišlja svet, v katerem bodo imeli vsi ljudje dostop do užitka ob hrani, ki je zanje dobra, in bo dober za tiste, ki jo pridelajo in za naš planet. Pristop Slow fooda temelji na konceptu hrane in je opredeljen s tremi, med seboj povezanimi, načeli: dobro, čisto in pošteno. „Good, clean in fair.“ V dobrem je izražena kakovost pridelave zdrave hrane, pod čisto je poudarek na podpori pridelavi hrane, ki ne škoduje okolju, pri pojmu poštenje pa gibanje poudarja dostopne cene za potrošnike ter poštene pogoje in plačilo za proizvajalce.

Slovenija se je na prave tirnice svetovnega gibanja Slow food ponovno usmerila leta 2009, ko so decembra sredi Krajinskega parka Sečoveljske soline prerodili gibanje Slow food Primorska. Bolje rečeno, Slow food je v Sloveniji, kot eni izmed skoraj 160 držav sveta, ki so vključene v to mednarodno organizacijo, z novim omizjem Primorske dobilo nov zagon. »Ta je bil potreben, da tudi v Sloveniji, s svežimi prijemi in aktivnostmi, ponovno ulovimo stik s svetovno priznanim gibanjem, ki ima temeljno filozofijo, da ljudem pomaga odkrivati radosti prehranjevanja in obenem razumevanje za skrb, od kje prihaja hrana, kako je pripravljena in kako jo pravilno zaužiti. Da poveže pravico do užitka in s tem odgovornost za varstvo dediščine hrane, tradicije in kulture, da je tak užitek mogoč,« pojasnjuje Tatjana Butul, ki so ji v svetovnem združenju zaupali vodstvo novega omizja Slow food Primorska, To si vztrajno prizadeva ohranjati vonje in okuse lokalnih kuhinj, kjer uporabljajo lokalna živila. »Slovenija je danes dragocen zaklad kulinaričnih tradicij in podeželske kulture. Zato je obramba slovenskega podeželja in kulinarične dediščine pomembna tako za vas, kot za vse tiste, ki si prizadevajo za varovanje in ohranitev raznolikosti hrane v svetu,« je prepričan Paolo Di Croce, generalni sekretar Slow Food International, in dodaja: »Pred vami je zelo ambiciozen izziv, ker je hitrost, s katero postavlja globalizacija tveganje za našo tradicijo in podeželski svet lahko nevarna. To nevarnost lahko premagamo le, če se naučimo prepoznati prave vrednosti, ki nam jih nudi narava in če lahko pomagamo malim proizvajalcem, da ponovno pridobijo zaupanje vase in v svoje delo.«

S prebujanjem in usposabljanjem pomaga Slow food ljudem odkrivati radosti prehranjevanja in razumeti skrb, od kod hrana prihaja in kako je pridelana. Primorsko omizje redno pripravlja sklope dejavnosti z lokalnimi proizvajalci živil za člane in nečlane. Na delavnicah okusov ponuja vodene degustacije s hrano in strokovnjaki na različnih področjih. S pobudami so se obrnili na šolske inštitucije, sodelujejo z različnimi strokovnjaki doma in v tujini. Ciljna publika je tudi mlada populacija, ki je morebiti bila pred tem neupravičeno zanemarjena, saj je tudi našim najmlajšim jedcem praktično pridobivanje izkušenj o hrani, ki jo jedo in rastejo ob njej, pomembno poslanstvo.

V okviru združenja pripravlja fundacija Mati Zemlja srečanja na svetovnem nivoju, kjer se predstavljajo pridelovalci, kuharji, predavatelji, znanstveniki in drugi sodelujoči z vsega sveta. Cilj je samo en, obvarovati  našo Zemljo pred agresivnimi posegi hitrega prehranjevanja in načina življenja. Tako je v zadnjih šestih letih po zaslugi Slow food Primorska Slovenija med pomembnimi ustvarjalci in poslanci tega svetovnega gibanja. Vsako leto na Dan matere Zemlje, ko gibanje posebej obeleži 10. december, tako da na ta dan pripravi po vsem svetu srečanja z lokalnimi prebivalci, ki še posebej poudarjajo pomen samooskrbe, uporabe lokalne in sezonske hrane, pripravijo raznolika srečanja. Če izpostavim tematike, npr. avtohtona trta Cipro, med kranjske čebele, sir Tolminc … Ta je kot proizvod zapisan tudi v poseben katalog „Ark of taste“ –  Barka okusov, ki ga sestavlja gibanje o pristnih proizvodih z vsega sveta. Tolminc se je uvrstil med 1000 izbranih proizvodov in pridelkov, vrednih spoznavanja in okušanja, kot spomin na okuse iz otroštva, da ne bi izginili kot del kulture naroda in zgodovine, katerega del so. Na vkrcanje na Barko okusov čaka še nekaj slovenskih proizvodov, ki smo jih nominirali na zadnjem srečanju Terra Madre v Torinu, ki ga v organizaciji Slow food prirejajo vsako parno leto od leta 2004. Na 5-dnevnih srečanjih se zberejo člani raznih skupnosti, ki skrbijo za hrano, kuharji, akademiki, mladostniki in glasbeniki z vsega sveta, ki jih druži želja po spodbujanju trajnostne lokalne proizvodnje hrane v harmoniji z okoljem, ob upoštevanju znanja, ki se prenaša iz roda v rod. Samo lani je sodelovalo več kot 1000 mladih iz 150 držav, ki delujejo v okviru svoje lokalne skupnosti. Našteli so več kot 5000 kmetov, živinorejcev, ribičev, obrtnikov in predelovalcev, 1000 kuharjev in gostinskih obratov, ki kot most povezujejo kakovostno proizvodnjo in potrošnjo. Obiskovalci so prisluhnili več kot 500 akademikom. Srečanje Terra Madre je ključno za izmenjavo znanja, empiričnega ali teoretičnega, praktičnih izkušenj s podeželja ali na podlagi raziskav. Ti mladi ljudje pomagajo vzpostaviti stike, s katerimi krepijo svetovne verige, kot  je omrežje Terra Madre. Neformalna srečanja med predstavniki 150 držav, degustacije, delavnice, izmenjave mnenj in pridobivanje mednarodnih izkušenj, vse to je bilo na zadnjih treh srečanjih izjemno in s predstavitvijo razstavnega prostora Slow food Primorska na festivalu Terra Madre se je tudi Slovenija vpisala in postala prepoznavna na tem salonu svetovnih okusov, ki ga prirejajo vsaki dve leti in ga v petih dneh obišče več stotisoč obiskovalcev. Na neparno leto v septembru Slow food prireja v mestecu Bra, kjer je sedež Slow fooda, tudi Slow chesee, največji festival sira na svetu, kjer je bila letos prisotna prvič tudi Slovenija (Slow food Primorska).

Za najbolj ambiciozen projekt gibanja strokovnjaki ocenjujejo ustanovitev univerze, katere uradni naziv je Università di Scienze Gastronomiche in so jo odprli maja leta 2004 v Pollenzu, nedaleč od Braja, v pokrajini Piemonte. Študente izobražujejo na področjih gastronomije, enologije, kulture, komunikacij, gostoljubnosti in kmetovanja. Ta zasebna univerza sprejme 60 študentov leto, čeprav  prispe več kot 2000 prijav. Petkrat letno študentje te zagotovo ene najboljših gastronomskih fakultet na svetu odidejo na strokovne ekskurzije po svetu. Pred dvema letoma nam je uspelo na zemljevid držav, ki jih obiščejo, postaviti tudi Slovenijo. Še več. Univerza je podelila Domačiji Butul iz Manžana nad Koprom certifikat učnega centra te gastronomske fakultete, kar je izjemno priznanje. Po uspešnih treh obiskih in tedenskih ekskurzijah študentov pri nas, je v pripravi četrta, marca naslednje leto.

Slow Food verjame, da je hrana vezana na mnogo drugih področjih življenja, vključno s kulturo, politiko, kmetijstvom in okoljem. Z izborom živil lahko skupaj vplivamo, kakšno hrano gojimo, kako jo proizvajamo in distribuiramo, rezultat tega pa so lahko velike spremembe.

Temeljna področja delovanja zaradi filozofije, ki jo gibanje poudarja, so zato izobraževanje na področju okusa, zaščita manjših lokalnih proizvajalcev in njihova predstavitev na dogodkih, zaščita prehranske kulturne dediščine in promocija ekološkega kmetovanja. Čaka nas še veliko dela in somišljeniki so vabljeni, da se nam pridružijo v družino, ki je od svojih začetkov prerasla v globalno gibanje, ki vključuje več milijonov ljudi, v več kot 150 državah in si prizadeva zagotoviti, da ima vsakdo dostop do dobre, čiste in poštene hrane.

Mitja Butul