Vinska druba Slovenije vsako leto na mednarodnem kmetijsko-ivilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni pripravlja zanimive posvete in okrogle mize, na katerih govorijo o pereči tematiki na področju vinogradnitva in vinarstva.
Na dnevu vinogradnikov in vinarjev v sklopu 54. mednarodnega kmetijsko-ivilskega sejma AGRA je Vinska druba Slovenije v torek, 23. avgusta 2016, organizirala okroglo mizo z naslovom Ali smo vinarji v Sloveniji v enakopravnem statusno pravnem in trnem poloaju?
Direktor Vinske drube Slovenije Dušan Brejc je dejal, da se „v realnem ivljenju srečujemo z vinom, ki je naprodaj, a ga v slovenski bilanci vina po našem mnenju zagotovo ni“. Poleg osipa kleti in vinogradov je to po mnenju Brejca glavni problem, s katerim se srečujejo v svoji brani. „Ponudniki vina v Sloveniji niso v enakopravnem trnem poloaju, saj obstaja pomembna količina neevidentiranega vina, ki se prodaja,“ je povedal Brejc. Po opravljeni analizi, ki so jo naročili drubeniki Vinske drube Slovenije, je ocena, da ni zavedenega okoli 27 milijonov litrov vina s prodajno vrednostjo 46 milijonov evrov, kar znaša dobrih 30 odstotkov celotne proizvodnje. Teave z vpisom vinogradov v evidence so se pojavile leta 1991, ko je bilo registriranih 21.500 hektarjev vinogradov, po podatkih kmetijskega ministrstva pa jih je takrat iz evidenc izpadlo okoli 3.000 hektarjev, predvsem vinogradov, ki so manjši od pol hektarja.
V razpravi so iskali rešitve za nastalo situacijo. Razpravljalci so prepričani, da bo za slovensko vinogradništvo potrebno še boljše povezovanje in skupno nastopanje na trgu, predlagali so zgledovanje po sosedih Avstrijcih, za enakopravno statusno pravnem in trnem poloaju pa bo nujno potrebno evidentirati vse vinograde in količino pridelka.
